Ko je ruski predsednik Vladimir Putin ob začetku prvega predsedniškega mandata začel drugo vojno v Čečeniji, je 25-letni ruski poročnik Pavel Levurda v pismu materi zapisal: »Grozni je obkoljen z vseh strani. Spopadi so siloviti. Streljanje ne preneha niti za minuto. Mesto gori. Nebo je popolnoma črno.« Zdaj, ko se Putin po osmih letih poslavlja s položaja, v čečenskem glavnem mestu od krogel prerešetanih pročelij ni več. Nadomestila so jih moderna poslopja pastelnih barv.
Grozni – »Vsi smo utrujeni od vojne. V vsaki družini je kdo umrl ali postal invalid. Hočemo samo mir, pa tudi če ta ni kaj prida,« pripoveduje v bleščečem poslopju predsedniškega liceja v Groznem ravnateljica Vera Gregorijevna Umalatova. V ruševinah Groznega je preživela obe vojni. »Vsi smo trpeli, tisti, ki smo bili tukaj, in tisti, ki so sem prišli. Mislim, da smo oprostili,« je polna optimizma Rusinja, poročena s Čečencem. Optimizem zbujajo tudi popolnoma obnovljeni Grozni, Gudermes, Argun in Šali. Zgradili so jih z izdatno podporo Moskve, ki je bila z uporno republiko kar dve vojni, v kateri je umrlo 200.000 ljudi. Vsi niso oprostili, stvari pa so se za zdaj bolj kot ne spremenile samo na zunaj.
»Še vedno ni nič močnejšega, kot je pisana beseda,« pravi novinarka Washington Posta Anna Applebaum. In prav zaradi te moči mediji že od nekdaj in povsod še kako dišijo politiki, ki si jih želi na različne načine podjarmiti v svojem boju za oblast. Dopisniki Dela so opisali nevarna razmerja med politiko in mediji v nekaterih evropskih državah.
Moskva – »Morilca še nismo obsodili, vemo pa, kdo je, « je Petros Garibjan, glavni preiskovalec umora kritične novinarke Ane Politkovske izjavil v intervjuju, ki ga je Nova Gazeta objavila na prvo obletnico smrti nekdanje sodelavke. Pri časopisu so kmalu po tragičnem dogodku objavili fotografijo v črno oblečenega domnevnega morilca s klobukom, ki so ga varnostne kamere v bližini novinarkinega doma posnele le nekaj minut pred umorom.
Gari Kimovič Kasparov, šahovski velemojster in nekdanji svetovni šahovski prvak, je bil črna ovca že v Sovjetski zvezi, ki je med napetimi šahovskimi dvoboji stiskala pesti predvsem za njegovega večnega tekmeca Anatolija Karpova. Sam pravi, da je bil razlog njegov armensko-judovski izvor. Tudi zdaj, pri 44 letih, ko je z vstopom v opozicijsko Drugo Rusijo zamenjal šahovsko kariero za politično, je trn v peti ruskih oblasti. RevijaTimega je uvrstila med sto najvplivnejših oseb leta 2007, kjer mu družbo med drugim delajo papež Benedikt XVI., britanska kraljica Elizabeta II. ter ameriška predsedniška kandidata Barack Obama in Hillary Clinton. Z njim smo se pogovarjali po tiskovni konferenci Druge Rusije, kamor je prišel s številnim spremstvom telesnih stražarjev, ki so budno spremljali prav vsak njegov korak.
