Ruski predsednik Vladimir Putin je ponovno izkoristil vrhunsko zasedanje Skupnosti neodvisnih držav (SND) v kazahstanski prestolnici za ostro kritiko ZDA oziroma njihove nepripravljenosti na izmenjavo podatkov o Siriji. »V resnici ne razumem najbolje, kako lahko naši ameriški partnerji kritizirajo rusko borbo s terorizmom v Siriji, če se z nami nočejo pogovarjati niti o najpomembnejši stvari, kar je brez dvoma politična rešitev konflikta,« je poudaril v Astani.
Po večdnevnem zanikanju poročil, da je Rusija v Sirijo že napotila svoje enote, je iz Kremlja prišel namig, da tak razplet vendarle ni povsem iz trte izvit. Če bo Damask za to zaprosil, je uradna Moskva pripravljena o tem razmisliti. S tovrstnimi špekulacijami Moskva kaže, da bo za vsako ceno stala ob strani sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu.
Z vzhoda Ukrajine so avgusta poročali o poostrenih napadih ukrajinske vojske na ozemlje Ljudske republike Doneck in Luganske narodne republike, kopičenju težkega orožja in skorajšnji ofenzivi ukrajinske vojske po vsej frontni črti. Novoustanovljena mednarodna tiskovna agencija za vzhod Ukrajine Doni je včeraj prvič po dolgem času poročala, »da je noč minila mirno«.
Svetovni mediji so prejšnji teden množično povzemali poročanje izraelskega portala Ynet o ruski vojaški intervenciji v Siriji, kar se je izkazalo za neresnično trditev za potrebe propagandne vojne. Kar zadeva Sirijo, ruska stran trenutno usmerja vse sile v diplomatsko reševanje krize in snubi evropske države v svojo koalicijo za boj proti Islamski državi.
Zgodovinski sporazum o iranskem jedrskem programu je odprl tudi možnost, da Iran postane energetska velesila, za kar ima zelo velik potencial. Islamska država je druga na svetu po zalogah nafte in zemeljskega plina. Pred njo je samo Rusija, ki se boji, da utegne iranski plin na evropskem tržišču dolgoročno izpodrniti ruskega.
Po sklenitvi zgodovinskega dogovora o iranskem jedrskem programu so v Washingtonu optimistično upali, da bodo Rusijo pritegnili tudi k sodelovanju pri spopadu z Islamsko državo. Njihov načrt ni uspel in uradna Moskva je tako Združenim državam Amerike kot Turčiji dala jasno vedeti, da bo še naprej odločno podpirala sirskega predsednika Bašarja al Asada.
V svetu federacije, zgornjem domu ruskega parlamenta, so izbrali prvih 12 tujih organizacij, ki jih bodo skladno z najnovejšo zakonodajo razglasili za nezaželene, saj predstavljajo grožnjo za rusko varnost. Na tako imenovanem »patriotskem stop seznamu« prevladujejo ameriške organizacije. Zagovorniki zakona vztrajajo, da je Rusija pred jasno dilemo: če ne bo ruska oblast osamila civilne družbe, bodo drugi osamili Rusijo.
