Moskva – V Rusiji še odmeva potegavščina gruzinske televizijske postaje Imedi, ki je v Gruziji z lažno novico o ruski invaziji povzročila pravo paniko. Direktor televizijske postaje Georgi Arveladze se je opravičil zaradi šoka, ki ga je novica povzročila pri gledalcih, vendar odstopiti ne namerava. »Cilj ni bil prestrašiti ljudi. Govoriti smo hoteli o varnostnih grožnjah, s katerimi se spoprijema država. Hoteli smo razkriti načrt, ki ga je pripravila Moskva, z vsemi bolečimi podrobnostmi,« se je branil. Podobno se je na škandal odzval tudi predsednik Mihail Saakašvili, ki so ga v Moskvi označili za idejnega očeta projekta, kar on seveda vztrajno zanika.
Moskva – Mihail Hodorkovski, solastnik in direktor propadlega Jukosa ter nekdaj najbogatejši Rus, je vrgel rokavico ruskemu premieru Vladimirju Putinu, ki ga mnogi sumijo, da je osebno odredil njegovo aretacijo. V pisnem intervjuju za britanski Independent ga je pozval, naj na sodišču pojasni svoja dejanja in izjave, povezane z največjo rusko državno naftno družbo Rosneft, ki si je pridobila ta položaj prav po zaslugi Jukosovega propada. Obramba Hodorkovskega namerava Putina predlagati za pričo v drugem sodnem procesu, ki naj bi se proti Hodorkovskemu nadaljeval konec meseca.
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je bil na prvem obisku v Indiji v tej vlogi, v dveh predsedniških mandatih pa je se je v nekdanji sovjetski zaveznici iz časov hladne vojne mudil kar štirikrat. Oživljal je odnose, ki so zamrli po razpadu SZ, Rusija in Indija pa sta predvsem po njegovi zaslugi že pred desetletjem podpisali sporazum o strateškem partnerstvu, ki temelji na trgovini z orožjem in energenti. Ti dve temi sta prevladovali tudi med tokratnim obiskom, med katerim se je Putin srečal tako z indijskim premierom Manmohanom Singhom kot s predsednico Pratibha Patil. Izkupiček obiska je več kot ducat sporazumov o sodelovanju na vojaškem in energetskem področju v skupni vrednosti 10 milijard dolarjev.
Moskva – Diplomatski odnosi med Moskvo in Tbilisijem so zamrli med vojno v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji pred letom in pol, po kateri je Rusija priznala tako neodvisnost Južne Osetije kot Abhazije. Ruski voditelji odtlej zavračajo stike z gruzinskim predsednikom Mihailom Saakašvilijem, ki ga označujejo za zločinca, vztrajno pa poudarjajo, da pri izboljšanju odnosov računajo na trezne politične sile v Gruziji.
Moskva – Rusija je po številu osvojenih zlatih medalj na olimpijskih igrah veljala za nesporno olimpijsko velesilo, iz Vancouvra pa se je vrnila z najslabšim izkupičkom v svoji zgodovini. Prejela je »le« tri zlata, pet srebrnih in sedem bronastih odličij, kar jo je uvrstilo na skromno 11. mesto. Najbolj od vsega pa gostiteljico naslednjih ZOI v Sočiju 2014 boli poraz hokejske reprezentance. Zaradi poraza večkratnih svetovnih prvakov je trener Vjačeslav Bikov padel v podobno nemilost kot po kvalifikacijski tekmi s Slovenijo trener nogometne reprezentance Guus Hiddink.
Moskva – Pred petimi leti poraženi predsedniški kandidat Viktor Janukovič je, kot kaže, vendarle dočakal sladko maščevanje. Svojo zmago je razglasil že kmalu po objavi rezultatov vzporednih volitev, na katerih so mu namerili nekaj več kot tri odstotke prednosti pred tekmico, premierko Julijo Timošenko. »Mislim, da se mora pripraviti na odstop, kar dobro razume,« jo je pozval že v noči na ponedeljek. V njenem taboru so mu odgovorili, da je po vzporednem štetju glasov Timošenkova pravzaprav v prednosti. »Boriti se je treba za vsak izid, dokument in glas,« je ta dala vedeti, da se bo bojevala do konca.
Moskva – Konec tedna so po vsej Rusiji potekali protesti, na katerih so opozicijski politiki, borci za človekove pravice ter navadni državljani pozivali k odstopu premiera Vladimirja Putina pa tudi predsednika Dmitrija Medvedjeva. Ruski mediji, z izjemo državnih televizij, ki o tem niso poročale, so val protestov interpretirali kot znamenje enotnosti proti ruskim oblastem, o kateri doslej ni bilo sledu.
Moskva – V želji, da bi pred olimpijskimi igrami v Sočiju leta 2014 uredil razmere na nemirnem Severnem Kavkazu, je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev ustanovil novo Severnokavkaško zvezno okrožje, v katero so vključene najbolj nemirne in gospodarsko nerazvite ruske republike: Dagestan, Ingušetija, Čečenija, Severna Osetija, Kabardino-Balkarija, Karačajo-Čerkezija in Stavropolski kraj. Za upravitelja kavkaškega prostranstva je imenoval Aleksandra Hloponina, ki se je pred tem izkazal v Sibiriji. Ideja ni revolucionarna in svojega posebnega odposlanca na Kavkazu je imel že car Nikolaj II., posebno kavkaško okrožje pa je obstajalo tudi med vladavino Josipa V. Stalina.
