Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev se bo med evropsko turnejo najprej ustavil v Berlinu pri kanclerki Angeli Merkel in se z njo pogovarjal o ruskih ukrepih proti svetovni krizi, s katerimi bo poskušal pritegniti pozornost na zasedanju G20 v Londonu. Tam ga čaka tudi prvo srečanje z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, s katerim sta sicer že izmenjala pisne predloge o prihodnjih prednostnih nalogah v ameriško-ruskih odnosih. Poleg prvega pogleda v oči čaka tam Medvedjeva in Obamo tudi podpis dogovora o nadaljevanju pogajanj za zmanjšanje strateške jedrske oborožitve in splošnega dokumenta o prihodnjih ameriško-ruskih odnosih.
Moskva – Ruski in turkmenski predsednik, Dmitrij Medvedjev in Gurbangulij Berdimuhamedov, na sredinem srečanju nista podpisala dogovora, po katerem naj bi Gazprom v tej plinsko bogati sredneeazijski državi gradil plinovod Vzhod-Zahod, s pomočjo katerega bi Rusija okrepila nadzor nad kaspijskim plinom. Do tamkajšnjih ogromnih zalog plina se poskušata dokopati tudi EU in ZDA, saj brez njih evropsko-ameriški plinski projekt Nabucco, s katerim želi Evropa zmanjšati odvisnost od Rusije, nima prave prihodnosti.
Moskva – Rusko vodstvo se je najostreje odzvalo na investicijsko konferenco evropske komisije, na kateri sta ukrajinski predsednik Viktor Juščenko in premierka Julija Timošenko prepričala evropske investitorje, da bodo za posodobitev ukrajinskega sistema plinovodov namenili 2,5 milijardi evrov. V Moskvi so nemudoma zagrozili, da bodo zaprli plinske pipe in znova pretehtali svoje odnose z EU, če pri tem ne bodo upoštevali njenih interesov.
Moskva – Po podatkih federalne migracijske službe je Rusija od leta 2000 s svojimi potnimi listi opremila 2,9 milijonov Rusov, ki živijo v nekdanjih sovjetskih republika Gruziji, Ukrajini, Estoniji in Moldaviji. Vodstva teh držav se bojijo, da je to zgolj pretveza za vpletanje v njihove notranje zadeve ali celo vojaško posredovanje, kakršno je bilo v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetije, kamor je Rusija poslala svojo vojsko, da bi bojda zaščitila ruske državljane.
Moskva – Kar se je v minulih dneh dogajalo na sedežu ukrajinskega državnega energetskega podjetja Naftogaz in podjetja Ukrtransgaz, ki skrbi za ukrajinski sistem plinovodov, je še najbolj spominjalo na prizore iz ameriške kriminalke. V prostore podjetij so nenapovedano vdrli do zob oboroženi pripadniki ukrajinske varnostne službe, ki so tam poskušali opraviti kriminalistično preiskavo. Izpolnitev ukaza predsednika Viktorja Juščenka so jim preprečili privrženci premierke Julije Timošenko, ki so dosegli sodno prepoved preiskave.
Moskva – Rusija pred včerajšnjim zasedanjem zunanjih ministrov Nata ni niti malo dvomila, da bo srečanje prineslo ponovno vzpostavitev formalnih odnosov med Natom in Rusijo, ki so jih članice zavezništva zamrznile neposredno po ruskem vojaškem posredovanju v Gruziji avgusta lani. Predvsem zato, ker so se za to že pred zasedanjem odkrito zavzele najvplivnejše članice zavezništva, med njimi ZDA, pa tudi zaradi svoje geste dobre volje, zaradi katere so ta teden preko njenega ozemlja v Afganistan že pričele prihajati prve pošiljke nevojaškega materiala. »Mislim, da je obdobje odtujitve daleč za nami,« je bil za rusko agencijo RIA Novosti dan pred zasedanjem optimističen ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin.
Moskva – Na nedeljskih regionalnih volitvah v Rusiji je po še neuradnih rezultatih znova zmagala stranka Enotna Rusija, ki jo vodi premier Vladimir Putin. Stranka je zbrala največ glasov v vseh devetih regijah, v sedmih pa je v predstavniških telesih dobila celo absolutno večino. Najmanj glasov, 42,5 odstotka, je Enotna Rusija dobila v Neneckem avtonomnem okrožju v Sibiriji, največ pa v bogatem in pretežno muslimanskem Tatarstanu, in sicer kar 79,5 odstotka. Druga po številu glasov je bila – z velikim zaostankom – Komunistična partija, na tretje in četrto mesto pa sta se uvrstili provladni Pravična Rusija in ultranacionalistična Liberalnodemokratska stranka Vladimirja Žirinovskega.
Moskva – Na poslopju osrednjega muzeja ruskih oboroženih sil na ploščadi Suvarova v središču Moskve visi napis Slava zaščitnikom domovine in prav tam se je približno 300 pripadnikov ruske skrajne desnice poklonilo spominu ruskih vojakov, ubitih v Čečeniji. Povečini zakriti pripadniki Gibanja proti ilegalnim migracijam in Slovanske zveze so z desnico, dvignjeno v zrak, vzklikali »Slava Rusiji« in »Slava našim herojem« ter gesla proti tujim priseljencem. Četudi so oblasti dovoljenje izdale samo za 150 udeležencev in četudi je bilo na shodu slišati tudi pozive k odstopu ruskega premiera Vladimirja Putina, je minil brez incidentov.
