Moskva – Zaradi čedalje boljših gospodarskih razmer, ki jih je Rusija zadnji konec tedna vsemu svetu predstavila na forumu v Sankt Peterburgu, je ruska mladina iz leta v leto bolj apolitična. Po najnovejših javnomnenjskih raziskavah se urbana ruska mladež precej bolj kot za politiko zanima za najnovejše znamke mobilnih telefonov, iPodov in avtomobilov. Po mnenju ruskih akademikov je to tudi glavni razlog za slabo obiskanost shodov opozicijske Druge Rusije; to se je pokazalo tudi na demonstracijah opozicije v ponedeljek v Moskvi, na katerih se je zbralo le okoli dva tisoč ljudi.
Sankt Peterburg – Ruski predsednik Vladimir Putin je v drugem največjem in najbolj evropskem ruskem mestu, kjer se bo v ponedeljek dopoldan končal 11. gospodarski forum, pozval k oblikovanju nove svetovne gospodarske ureditve, ki jo po njegovem narekuje premik gospodarske moči iz držav industrializiranega Zahoda na države Bric, v katere sodijo Rusija, Kitajska, Indija in Brazilija. Mednarodne trgovinske in finančne ustanove od G8 do Svetovne banke, Svetovne trgovinske organizacije in Mednarodnega denarnega sklada po mnenju ruskega predsednika tega dejstva ne upoštevajo, zato jih je označil za arhaične in celo nedemokratične.
Nič me ne more ustaviti!
Moskva – Na vlakih moskovske podzemne železnice so se v dneh pred vrhom G8 v Nemčiji in gospodarskim forumom v Sankt Peterburgu pojavili letaki z vabili na pohod vseh, ki se ne strinjajo. Opozicijska koalicija Druga Rusija je za shod, ki ga za soboto pripravlja v Sankt Peterburgu, dobila vsa potrebna dovoljenja, za demonstracije dva dni pozneje v Moskvi pa oblasti niso prižgale zelene luči. V ruskem glavnem mestu kljub temu vabijo na opozicijske demonstracije z geslom Proti revščini in za svobodo, a kaj ko je miniaturne plakate v množici drugih bolj težko opaziti.
Moskva – Ruski predsednik Vladimir Putin je v enem redkih intervjujev za tuje medije še zaostril rusko stališče do ameriških načrtov za postavitev raketnih sistemov na Poljskem in radarja na Češkem. Združenim državam Amerike je namreč zagrozil, da bo Rusija na postavitev protiraketnega ščita v vzhodni Evropi odgovorila tako, da bo svoje rakete usmerila na tarče v Evropi. S to grožnjo je napetost med ZDA in Rusijo, ki se stopnjuje vse od ostrega Putinovega nastopa na februarski varnostni konferenci v Münchnu, dosegla vrelišče. Na večurni pogovor in večerjo s Putinom je morala peščica uglednih novinarjev iz nič manj uglednih časopisnih hiš osmih industrijsko najbolj razvitih držav (G8) čakati kar dve uri.
V Rusiji so dan zmage nad fašizmom in nacizmom praznovali z vojaško parado na Rdečem trgu. Slovesnosti so bile sicer precej manj razkošne kakor predlani, ko se se ob 60. obletnici zmage nad fašizmom v Moskvi zbrali domala vsi svetovni voditelji, z izjemo predstavnikov baltskih držav, ki so srečanje bojkotirali. Stare zamere so prišle na dan tudi med včerajšnjimi slovesnostmi v Moskvi, ko je predsednik Vladimir Putin v govoru na Rdečem trgu poudaril, da skrunitev vojnih spomenikov škodi odnosom med državami. Zbrani niso niti za trenutek podvomili, da je bilo sporočilo namenjeno Estoniji, ki je s premestitvijo spomenika sovjetskim vojakom povzročila najgloblji rusko-estonski spor doslej.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v četrtkovem kremeljskem nagovoru članom obeh domov parlamenta, zadnjem v svojem drugem mandatu, še zaostril retoriko hladne vojne, s katero je mednarodno skupnost presenetil med februarskim nastopom na münchenski varnostni konferenci. Takrat je ostro kritiziral ameriški unilateralizem in napovedal, da bo Rusija odgovorila na protiraketni ščit, ki ga nameravajo Združene države postaviti na Poljskem in Češkem.
Od nekdanjega ruskega predsednika Borisa Jelcina so se v torek v moskovski katedrali Kristusa Odrešenika poslovili tisoči. Pred največjo cerkvijo v Rusiji se je ves dan vila dolga vrsta ljudi s cvetjem in Jelcinovimi fotografijami v rokah. V katedrali, ki jo je v tridesetih letih prejšnjega stoletja pognal v zrak sovjetski voditelj Stalin in leta 1997 ponovno zgradil prav Jelcin, bo v sredo maša zadušnica, potem pa bodo Jelcina z vsemi državniškimi častmi pokopali na pokopališču Novodevičje.
Ljubljana – V ponedeljek ob 15.45 po srednjeevropskem času je v kliničnem centru v Moskvi zaradi odpovedi srca umrl prvi predsednik Ruske federacije po razpadu Sovjetske zveze Boris Andrejevič Jelcin. Star je bil 76 let. Prvi, ki je Jelcinovi družini ob tragični novici izrazil sožalje, je bil zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov, ki mu je Jelcin med poskusom državnega udara leta 1991 stal ob strani, a ga je pozneje spretno izigral in se sam povzpel na oblast. Ruski predsednik Vladimir Putin, ki mu je Jelcin utrl pot na oblast, se je z izrazom sožalja oglasil šele tri ure po objavi novice. Prehitel ga je celo ameriški minister za obrambo Robert Gates, ki se je mudil v Moskvi.
