Takoj po razglasitvi samostojnosti Litve, Latvije in Estonije leta 1991 so se za baltsko trojko začela težavna pogajanja o meji z Rusko federacijo. Stvari so se pravzaprav začele premikati šele po vstopu treh nekdanjih sovjetskih republik v Evropsko unijo in zvezo Nato leta 2004, ko je vprašanje njihove razmejitve z Rusijo postalo tudi vprašanje vzhodne meje evroatlantskih povezav. Najdlje je v pogajanjih z glavno naslednico nekdanje skupne države prišla Litva, ki je dogovor o meji sklenila leta 2003, marca letos pa je sporazum z Rusijo podpisala še Latvija; vlada v Rigi ga je že podprla, 17. maja pa bo o njegovi ratifikaciji razpravljal še latvijski parlament.
Opozicijska koalicija Druga Rusija, ki je pred parlamentarnimi volitvami decembra letos in predsedniškimi marca prihodnje leto začela kampanjo proti avtoritarnemu režimu ruskega predsednika Vladimirja Putina, je po shodih v Sankt Peterburgu in Nižnem Novgorodu pripravila proteste tudi v ruski prestolnici. Na shodu, ki ga je spremljalo kar 9000 policistov, se je zbralo komaj 2000 nasprotnikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki ga v Rusiji še vedno podpira več kot 70 odstotkov državljanov. Vsi dosedanji shodi Druge Rusije so se končali tako, da jih je razgnala policija, po nedavni grožnji nekdanjega ruskega oligarha Borisa Berezovskega z novo revolucijo pa se je pritisk ruskih oblasti na opozicijo še okrepil.
Kitajski predsednik Hu Jintao se je v Rusiji mudil tri dni, večji del obiska pa mu je delal družbo ruski predsednik Vladimir Putin. Budnemu očesu obeh predsednikov ni ušel niti en podpis pogodb, sklenjenih med kitajskimi in ruskimi podjetji, bankami in celo rusko in kitajsko vesoljsko agencijo, čeprav je bilo sklenjenih kar 21 takšnih poslov. Energije lačni Kitajski pa več od vseh teh dogovorov zagotovo pomenijo ruska zagotovila o povečani dobavi nafte in zemeljskega plina. Kitajski pohod za ruskimi energenti je kitajskega predsednika Huja vodil v rusko »naftno meko« Tatarstan, kjer je preživel zadnji dan obiska.
Ljubljana – Z dražbo delnic Rosnefta, ki so bile v lasti propadlega naftnega velikana Jukosa, se je v Rusiji začela dokončna razprodaja Jukosovega premoženja. Skoraj desetodstotni delež Rosnefta je odkupila kar ena od Rosneftovih podružnic, s čimer je Rosneft postal druga največja ruska naftna družba. Za odkup deleža je odštel 7,6 milijarde dolarjev. Na dražbi je sodelovala tudi podružnica rusko-britanske družbe TNK-BP, ki je po velikosti tretja največja ruska naftna družba in je v polovični lasti British Petroleuma.
Atene– Ruski predsednik Vladimir Putin je med obiskom v Atenah skupaj z grškim in bolgarskim premierom Kostasom Karamanlisom in Sergejem Staniševom podpisal sporazum o gradnji 280-kilometrskega naftovoda, ki bo povezal pristanišči Burgas ob Črnem morju in Aleksandropolis v Egejskem morju. Rusija, Grčija in Bolgarija so se o gradnji 700 milijonov evrov vrednega energetskega projekta dogovarjale »dolgih« petnajst let, sprva zaradi omahljivosti Rusije, ki ni bila prepričana o njegovi ekonomski koristi, nato pa zaradi nesoglasij glede gradnje naftovoda, tranzitnih pristojbin in lastništva nad terminali.
Trinajstčlanski evalvacijski odbor Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) je v sredo končal petdnevni inšpekcijski obisk črnomorskega letovišča Soči, na podlagi katerega bo izdal poročilo, ki bo odigralo ključno vlogo pri odločitvi o prizorišču zimskih olimpijskih iger leta 2014. Rusija se je na obisk dobro pripravila. Na smučišču Krasna Poljana, ki je predvideno za glavno olimpijsko prizorišče, so zagnali novo kabelsko železnico, s spustom po eni od predvidenih olimpijskih prog pa je za pravo atrakcijo poskrbel kar ruski predsednik Vladimir Putin.
Rusko tožilstvo je v začetku februarja vložilo novo obtožnico proti nekdanjemu prvemu človeku propadlega naftnega velikana Mihailu Hodorkovskemu, ki v strogo varovanem sibirskem zaporu preživlja osemletno zaporno kazen zaradi goljufij in utaje davkov. Zdaj je obtožen še kraje in pranja denarja v skupni vrednosti več kot 23 milijard dolarjev. Če bo spoznan za krivega, o čemer skorajda nihče ne dvomi, mu grozi dodatnih 15 let zapora. Zagovorniki teze o še enem politično motiviranem procesu opozarjajo na dvojna merila. S takšnim izogibanjem davkom, kakršno očitajo Jukosu, si je menda mazala roke tudi državna naftna družba Rosneft.
Ruski mediji so se na široko razpisali o odmevnem govoru ruskega predsednika Vladimirja Putina na varnostni konferenci v Münchnu, na kateri je ta ostro napadel enostransko politiko Združenih držav Amerike. Menijo, da gre za prelomen nastop, ki naj bi utrdil vlogo Rusije kot nepogrešljivega igralca na svetovnem političnem prizorišču. Najtesnejši Putinovi sodelavci zavračajo tezo o vrnitvi k retoriki hladne vojne in zagotavljajo, da kaže rusko iskrenost razumeti predvsem v kontekstu zrelih partnerskih odnosov z Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo.
