Moskva – Pri severnoatlantskem zavezništvu so dialog z Rusijo vzpostavili že leta 1991, temelji za bolj formalno sodelovanje pa so bili postavljeni leta 2002, ko je bil ustanovljen svet Nato-Rusija, ki je postal glavni forum za reševanje odprtih vprašanj med Vzhodom in Zahodom. Po ruskem vojaškem posredovanju v Gruziji avgusta lani je zavezništvo sodelovanje z Rusijo zamrznilo, prejšnji mesec pa so ga obnovili. Rusija bo odločitev o obnovitvi sodelovanja sprejela šele po majskem zasedanju zunanjih ministrov Nata, ko bo jasno, ali so ruskim zadržkom prisluhnili. Vprašanje članstva Gruzije in Ukrajine je slej ko prej glavni kamen spotike.
Moskva – Zaradi priprav na množične opozicijske demonstracije, ki naj bi pripeljale do odstopa nepriljubljenega predsednika Mihaila Saakašvilija, je ozračje v Gruziji iz dneva v dan bolj napeto. Po trditvah Nine Burdžanadze, nekdanje Saakašvilijeve zaveznice, zdaj pa predsednice opozicijskega Demokratičnega gibanja za združeno Gruzijo, so varnostne službe včeraj priprle sedem članov njene stranke, kar je že označila za politično motiviran proces. Kot je napovedala policija, bo podobna usoda ob vrnitvi v domovino doletela tudi nekdanjega obrambnega ministra Iraklija Okruašvilija in ostrega kritika oblasti, ki je pred letom dni zaradi obtožb o korupciji in izsiljevanju pobegnil v Francijo, kjer je dobil politično zatočišče.
Moskva – »Nehajte govoriti in začnite ukrepati,« je sporočilo, ki ga je gruzinska opozicija pred kratkim naslovila na državljane. S temi besedami jih je hotela spodbuditi k zavzetejšemu prizadevanju za odstavitev predsednika Mihaila Saakašvilija. Opozicija mu pripisuje krivdo za lanski fiasko v kratkotrajni vojni z Rusijo in za čedalje hujšo gospodarsko krizo, zato zahteva njegov odstop, vzpostavitev razmer za poštene in demokratične volitve in nato še razpis predčasnih volitev.
Moskva – Poljska agencija za notranjo varnost sodi, da za nedeljskim incidentom ob meji z južno Osetijo, v katerega je bil vpleten tudi poljski predsednik Lech Kaczynski, stoji sama Gruzija. V bližino predsedniškega konvoja je padlo več krogel. Delegacija, v kateri je bil poleg Lecha Kaczynskega tudi gruzinski predsednik Mihail Saakašvili, se je po incidentu nemudoma vrnila v Tbilisi in tam sta oba predsednika zanj obtožila rusko vojsko.
Moskva – V torek je v gruzinskem parlamentu potekalo doslej najburnejše zasedanje parlamentarne komisije, ki preiskuje okoliščine avgustovske vojne na Južnem Kavkazu. Na zasedanju je nastopil nekdanji gruzinski veleposlanik v Rusiji Erosi Kicmarišvili, ki je z izjavo, da je Gruzija z blagoslovom ZDA sprožila vojno v Južni Osetiji, povzročil pravi škandal. Zaradi teh besed je moral z zasedanja zbežati, sicer bi se ga nekateri lotili kar s pestmi. Zdaj mu grozi sodni pregon. Kicmarišvili je bil za veleposlanika v Rusiji imenovan letos, v domovino pa se je vrnil po prekinitvi diplomatskih odnosov med Gruzijo in Rusijo.
Moskva – »Začeli smo nov val protestov. Naša glavna zahteva so svobodne in poštene predsedniške in parlamentarne volitve spomladi 2009,« je predstavnik gruzinske opozicije Levan Gačečiladze nagovoril množico, ki se je v prestolnici Tbilisiju zbrala ob prvi obletnici krvavega zatrtja demonstracij proti gruzinskemu predsedniku Mihailu Saakašviliju. Na prvem večjem protestnem shodu po avgustovski vojni v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji so navzočim delili letake z zahtevo po razpisu volitev najpozneje do 9. aprila prihodnje leto. Če se to ne bo zgodilo, bo opozicija organizirala nepretrgane 24-urne proteste, ki bodo trajali do izpolnitve zahtev.
Moskva – »Streljali so iz težkega orožja in napadi so bili iz minute v minuto bolj siloviti. Tudi drugi dan so streljali brez premora,« je za BBC izjavila Osetinka Tanja Sitnik. Med petdnevno vojno je izgubila sina, ki je izkrvavel na njenih rokah. Njeno pričevanje je eno od številnih, ki jih je med obiskom Južne Osetije zbral britanski novinar Tim Whewell. Na tej poti je nastala radijska oddaja, ki Gruzijo obtožuje vojnih zločinov. Ekipa BBC je bila tudi prva tuja novinarska ekipa, ki se je v Južni Osetiji smela gibati brez omejitev.
Moskva – Sodeč po zadnjih potezah ruske diplomacije, je ruski zunanji minister Sergej Lavrov na dobri poti, da tudi on dobi vzdevek, ki se je v letih hladne vojne oprijel nekdanjega sovjetskega zunanjega ministra Andreja Gromika – gospod Njet. Rusija je namreč v Združenih narodih dosegla odpoved za danes predvidenega zasedanja zunanjih ministrov stalnih članic VS OZN in Nemčije, na katerem bi razpravljali o četrtem krogu sankcij proti Iranu. »Lavrov se srečanja ne more udeležiti zaradi natrpanosti urnika,« je zaplet komentiral neimenovani predstavnik ruske delegacije pri OZN. Le malokdo je verjel, da je v ozadju samo to.
