Moskva – Pri severnoatlantskem zavezništvu so dialog z Rusijo vzpostavili že leta 1991, temelji za bolj formalno sodelovanje pa so bili postavljeni leta 2002, ko je bil ustanovljen svet Nato-Rusija, ki je postal glavni forum za reševanje odprtih vprašanj med Vzhodom in Zahodom. Po ruskem vojaškem posredovanju v Gruziji avgusta lani je zavezništvo sodelovanje z Rusijo zamrznilo, prejšnji mesec pa so ga obnovili. Rusija bo odločitev o obnovitvi sodelovanja sprejela šele po majskem zasedanju zunanjih ministrov Nata, ko bo jasno, ali so ruskim zadržkom prisluhnili. Vprašanje članstva Gruzije in Ukrajine je slej ko prej glavni kamen spotike.
Moskva – Rusija pred včerajšnjim zasedanjem zunanjih ministrov Nata ni niti malo dvomila, da bo srečanje prineslo ponovno vzpostavitev formalnih odnosov med Natom in Rusijo, ki so jih članice zavezništva zamrznile neposredno po ruskem vojaškem posredovanju v Gruziji avgusta lani. Predvsem zato, ker so se za to že pred zasedanjem odkrito zavzele najvplivnejše članice zavezništva, med njimi ZDA, pa tudi zaradi svoje geste dobre volje, zaradi katere so ta teden preko njenega ozemlja v Afganistan že pričele prihajati prve pošiljke nevojaškega materiala. »Mislim, da je obdobje odtujitve daleč za nami,« je bil za rusko agencijo RIA Novosti dan pred zasedanjem optimističen ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin.
Moskva – Ameriški podpredsednik Joseph Biden se je ob robu 45. varnostne konference v Münchnu sešel tudi z gruzinskim predsednikom Mihailom Saakašvilijem. Po srečanju je izjavil, da je članstvo Gruzije v Natu izključno gruzinska notranjepolitična zadeva, kar so v Tbilisiju razumeli kot signal, da so za severnoatlantsko zavezništvo še naprej potencialni kandidati za članstvo. Rusija na vse skupaj ni rekla nič. Verjetno noče prehitro skaliti pozitivnega ozračja, ki trenutno vlada v odnosih med Moskvo in Washingtonom.
Bruselj – Izvolitev Baracka Obama je v evropskih institucijah sprožila veliko zadovoljstva. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je v čestitki poudaril, da je »bleščeča zmaga« demokratskega kandidata »kronala izjemno kampanjo, ki je vsemu svetu dokazala vitalnost ameriške demokracije«. V času, ko se »soočamo z ogromnimi izzivi«, Obamova zmaga »prinaša veliko upanje«, so zapisali v Elizeju. Tudi predsednik evropske komisije José Manuel Barroso veliko pričakuje od novega ameriškega predsednika. Sedanjo finančno krizo je treba spremeniti v novo priložnost, v komisiji pa se nadejajo, da bodo ZDA »združile moči z Evropo« pri reševanju žgočih mednarodnih vprašanj.
Tbilisi– Po dnevih brezumja je diplomatska ofenziva v Gruzijo vendarle prinesla krhko premirje. Na sestanku med ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom in francoskim predsednikom Nicolasem Sarkozyjem je bil dosežen dogovor o prekinitvi spopadov in umiku vojakov na izhodiščne položaje. Kmalu zatem je prišlo obvestilo, da se je gruzinska vojska že umaknila iz Kadorske doline ob meji z Abhazijo, ruska stran pa je sporočila, da se bo začela umikati iz Južne Osetije. Mednarodna skupnost je z odločitvijo seveda zadovoljna.
Moskva – Ruski diplomati bi se morali pri zaščiti nacionalnih interesov izogibati konfrontaciji, je ruskim diplomatov včeraj položil na srce ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Takoj zatem se je sam spustil v konfrontacijo, zvenel pa je skoraj tako kot njegov predhodnik Vladimir Putin v najboljših časih. Napovedal je, da se bo Rusija ustrezno odzvala na ameriške načrte o protiraketnem ščitu v Evropi, ostro je kritiziral neodvisnost Kosova, vojno v Iraku, izjavil pa je tudi, da je Nato s koncem hladne vojne postal zastarela organizacija. Ob nekaterih nedavnih ruskih potezah se je mednarodna skupnost sicer spet začela spraševati: Je hladna vojna res končana?
Moskva – Na dvodnevnem delovnem obisku v Ukrajini je delegacija zveze Nato, ki jo vodi generalni sekretar Jaap de Hoop Scheffer. Glavni pobudnik obiska med katerim preverjajo ukrajinski napredek pri približevanju Severnoatlantskemu zavezništvu, je ukrajinski predsednik Viktor Juščenko. Članstvo v Natu si je za prednostno nalogo postavil že ob prevzemu predsedovanja leta 2004, vse od takrat pa mu polena pod noge meče Rusija, ki je pred visokim bruseljskim obiskom na sosedo vnovič okrepila pritisk.
Moskva – Ruski predsednik Vladimir Putin je sprejel odločitev o krepitvi diplomatskih vezi z gruzinskima separatističnima pokrajinama Abhazijo in Južno Osetijo, ki sta na ruske oblasti pred kratkim naslovili prošnjo za priznanje, k temu pa je ruska duma že pozvala tudi Putina. Gruzinski predsednik Mihail Saakašvili je nemudoma sklical izredno zasedanje varnostnega sveta, po katerem je gruzinski zunanji minister David Bakradze označil rusko odločitev za »legalizacijo de facto odcepitve«. Poznavalci so, nasprotno, prepričani, da se Rusija za priznanje separatističnih režimov na postsovjetskem prostranstvu ne bo odločila, saj se boji podobnih zahtev znotraj svojih meja, denimo na Severnem Kavkazu.
Bukarešta – Medsebojno sodelovanje, zaskrbljenost Moskve zaradi odločitev in ukrepov Severnoatlantskega vojaškega zavezništva ter reševanje nesporazumov in napetosti so bile prednostne naloge petkovega delovnega zasedanja sveta Rusije in Nata. Srečanje, na katerem sta sodelovala ameriški in ruski predsednik George Bush in Vladimir Putin, je potekalo na koncu tridnevnega vrhunskega zasedanja Nata v Bukarešti. Zadnje srečanje sveta Rusije in Nata na najvišji ravni je bilo pred šestimi leti v bližini Rima.
Moskva – Poslušalci radia Eho Moskvi so lahko v ponedeljek prisluhnili spopadu argumentov predsednika Sveta federacije, zgornjega doma ruskega parlamenta, Sergeja Mironova in generalnega sekretarja zveze Nato Jaapa de Hoop Schefferja. Sogovornika, ki sta se srečala v Sankt Peterburgu, sta glede Kosova in ameriškega protiraketnega ščita ostala vsak na svojem bregu. Med dialogom, ki ga je Eho Moskvi prenašal v živo, je Mironov napovedal, da bo Rusija v varnostnem svetu OZN vložila veto na resolucijo o neodvisnosti Kosova. Svarila s tako visoke politične ravni iz Rusije doslej še ni bilo.
