Moskva – Čeprav ni nobenega dvoma, da bo na decembrskih parlamentarnih volitvah zmagala vladajoča Enotna Rusija, ki jo bo na volitve popeljal ruski predsednik Vladimir Putin, se predvolilna mrzlica v državi stopnjuje. Predvsem po zaslugi opozicijske Zveze desnih sil Borisa Nemcova, ki na predvolilnih soočenjih odločno napada rusko vlado, Enotno Rusijo in ruskega predsednika osebno. V zameno na državnih televizijskih postajah vsevprek diskreditirajo stranko, ki si je drznila grdo govoriti o Putinu.
Moskva – »Namestili se bomo na ozemlju katere od držav, ki imajo do nas pozitiven odnos,« je takoj po prestopu gruzinske meje izjavil tiskovni predstavnik ruskih kopenskih sil general Igor Konašenkov. V sredo pozno zvečer so Gruzijo zapustili še zadnji ruski vojaki, ki so tam vztrajali vse od razpada Sovjetske zveze. Na območjih zamrznjenih konfliktov v Južni Osetiji in Abhaziji sicer še ostajajo ruski pripadniki mednarodnih mirovnih enot in prav pod njihovo krinko je Rusija v gruzinski separatistični pokrajini Abhaziji v zadnjih dneh menda celo okrepila svojo vojaško navzočnost. Zaradi navzočnosti ruske vojske v Gruziji in Moldaviji zahodne podpisnice zavračajo ratifikacijo sporazuma o konvencionalnei oborožitvi, na katerega je Rusija pred kratkim razglasila moratorij.
Moskva – Ob 90. obletnici oktobrske revolucije je po raziskavi Fundacije za javno mnenje kar 40 odstotkov Rusov ocenilo, da je bila boljševistična revolucija nekaj pozitivnega, le devet odstotkov pa je to poglavje ruske zgodovine označilo za nacionalno katastrofo. Rusi so prav tako še vedno precej bolj naklonjeni komunističnim voditeljem, kot sta bila Vladimir Ilič Lenin in Josip Visarionovič Stalin, kot pa denimo ruskemu carju Nikolaju II., ki so ga boljševiki skupaj z ženo in petimi otroki usmrtili, potem ko so jih leto dni zadrževali v hišnem priporu v Jekaterinburgu.
Jutro je turobno. V jesenski Moskvi drugačnih skorajda ni. Na ploščadi pred gledališčem Dubrovka vlada smrtna tišina. Več sto ljudi, zbranih na prizorišču enega najhujših terorističnih napadov v ruski zgodovini, nemo strmi v podobe ubitih talcev. Zaradi nepreglednega števila nageljnov in sveč je stopnišče pred vhodom videti, kot bi bilo prekrito z rdečo preprogo. »Oprostite nam, ker krivcev še vedno nismo kaznovali. Prej ali slej se bo moral vsak soočiti z božjo pravičnostjo,« se iz zvočnika zasliši moški glas. V ozadju igra klasična glasba. Ko v zrak poleti 129 belih balonov – po eden za vsako žrtev –, se množica počasi razide.
Moskva – Mihail Hodorkovski, nekdanji prvi mož propadlega ruskega naftnega velikana Jukosa, je včeraj odslužil pol osemletne zaporne kazni in bi po ruski zakonodaji lahko zaprosil za pogojno izpustitev. Toda oblasti so proti njemu vložile novo obtožnico. Ta Hodorkovskega in njegovega tesnega sodelavca Platona Lebedeva obtožuje še pranja denarja v skupni vrednosti 16 milijard evrov. Na 1660. dan življenja za rešetkami so privrženci Hodorkovskega še zaostrili kampanjo za takojšnjo izpustitev, toda slavni zapornik najverjetneje še dolgo ne bo na prostosti.
Biškek – Petmilijonska Kirgizija, najmanjša od petih nekdanjih sovjetskih republik v Srednji Aziji, kjer imata vojaški bazi tako ameriška kot ruska vojska, lovi politično ravnotežje že od leta 2005. Takrat so državo pretresli opozicijski protesti zaradi domnevne volilne goljufije in z oblasti odnesli dolgoletnega predsednika Askarja Akajeva. Politične stabilnosti ni uspelo zagotoviti niti njegovemu nasledniku Kurmanbeku Bakijevu, ki si že skoraj tri leta prizadeva predvsem za krepitev svoje moči.
Moskva – Znanemu ruskemu odvetniku Borisu Kuznecovu grozi sedemletna zaporna kazen zaradi izdaje državne skrivnosti. Rusko tožilstvo ga preganja, ker je sodišču predložil dokaze o nezakonitem prisluškovanju tajne službe FSB njegovemu klientu, nekdanjemu poslancu zgornjega doma ruskega parlamenta Levonu Čakmakčijanu. Kuznecov je iz Rusije pobegnil in je iz neznanega skrivališča oblasti obtožil, da pod pretvezo državnih skrivnosti kratijo človekove pravice.
Afera Sova je v tednu, ki se izteka, dobila povsem nove razsežnosti z domnevnim prisluškovanjem hrvaškemu premieru Ivu Sanaderju in Janezu Janši, ko je bil še v opoziciji. Se kaj takega lahko zgodi samo pri nas? Ne. Prisluškuje se po vsem svetu – od Washingtona do Moskve in od Londona do Rima. Obvezni del prisluškovalnih afer so poleg obveščevalcev še politiki, mična dekleta, ki se dobro znajdejo med svileno posteljnino, in kakšen kozarček vodke preveč. Dopisniki Dela so popisali nekaj odmevnejših afer po svetu.
Moskva – Moskovsko sodišče se je odločilo premestiti Mihaila Hodorkovskega, nekdanjega prvega človeka propadlega ruskega naftnega velikana Jukosa, iz zapora v mestu Čita v Sibiriji v rusko prestolnico. Tako je zavrnilo pritožbo tožilstva, ki je vztrajalo, da mora biti tudi proces po novi obtožnici – zaradi kraje in pranja denarja so jo proti Hodorkovskemu in njegovemu nekdanjemu tesnemu sodelavcu Platonu Lebedu vložili v začetku februarja – v Sibiriji.
