Takoj po razglasitvi samostojnosti Litve, Latvije in Estonije leta 1991 so se za baltsko trojko začela težavna pogajanja o meji z Rusko federacijo. Stvari so se pravzaprav začele premikati šele po vstopu treh nekdanjih sovjetskih republik v Evropsko unijo in zvezo Nato leta 2004, ko je vprašanje njihove razmejitve z Rusijo postalo tudi vprašanje vzhodne meje evroatlantskih povezav. Najdlje je v pogajanjih z glavno naslednico nekdanje skupne države prišla Litva, ki je dogovor o meji sklenila leta 2003, marca letos pa je sporazum z Rusijo podpisala še Latvija; vlada v Rigi ga je že podprla, 17. maja pa bo o njegovi ratifikaciji razpravljal še latvijski parlament.
V torek dopoldne se je na ukrajinskem ustavnem sodišču začela obravnava glede odločitve predsednika Viktorja Juščenka o razpustitvi parlamenta, ki jo je zahtevalo 53 poslancev ukrajinskega parlamenta iz kroga premiera Viktorja Janukoviča. Škrlatne halje si je nadelo vseh 18 sodnikov ustavnega sodišča, tudi peterica, ki je zaradi političnih pritiskov zahtevala varnostnike in grozila, da ne bo prišla na obravnavo. Prvo zasedanje ustavnega sodišča, ki je bilo odprto za javnost, so spremljale mirne demonstracije obeh taborov, oba protagonista premier Janukovič in predsednik Juščenko pa sta medtem »pobegnila« v tujino. Prvi v Strasbourg, drugi v Bruselj.
Predsednik Viktor Juščenko je pripravljen zamrzniti odlok o razpustitvi parlamenta, je v sredo pozno popoldne sporočil Vitalij Hajduk, vodja Juščenkovega sveta za varnost. To pomeni, da bo vrhovna rada nadaljevala delo, o datumu predčasnih volitev pa se bodo še dogovorili. Za največji premik v dva tedna trajajoči ukrajinski politični krizi sta zaslužna tako predsednik Juščenko kot premier Janukovič. Ta je namreč najprej vztrajal pri preklicu, včeraj pa je prvič pozval »samo« k zamrznitvi odloka. Popuščanje je sledilo spoznanju, da odločitve ustavnega sodišča glede predsednikovega odloka o razpustitvi parlamenta in sklicu predčasnih volitev še ne bo tako kmalu.
Gruzijske oblasti Rusijo obtožujejo diskriminacije in kratenja človekovih pravic pet tisoč Gruzijcev, ki so bili iz Rusije izgnani avgusta lani, ko je Rusija z množičnimi deportacijami odgovorila na aretacijo štirih ruskih vojakov v Gruziji. Posebna preiskovalna komisija gruzijskega parlamenta je tožbo pripravljala pol leta in v tem času dokumentirala na desetine pričevanj državljanov Gruzije na začasnem delu v Rusiji. Tožba na 200 straneh se osredotoča na primere sedmih Gruzijcev, ki so umrli med deportacijami iz Rusije in v rasističnih napadih v Rusiji. Na sodišče jo je prinesel gruzijski veleposlanik v Svetu Evrope Zurab Čijaberašvili osebno.
