Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Hanti-Mansijsk – Te dni mineva sto let, kar so prebivalci vasic ob reki Podkamenaja Tunguska v osrednji Sibiriji začudeno zrli v žareče nebo, čez katero je potovala velikanska goreča gmota. Nekaj trenutkov pozneje je odjeknila strahovita eksplozija. O vzroku zanjo si znanstveniki še danes niso edini, najverjetneje jo je povzročil meteorit ali komet, ki je eksplodiral v zraku približno deset kilometrov nad Zemljo. Energija, ki se je pri tem sprostila, je menda znašala od 10 do 15 megaton, tisočkrat več kakor atomska bomba, ki je razdejala Hirošimo.
Moskva – »Rusija ob nespoštovanju mednarodnega prava ne bo molčala. Z vso resnostjo bomo obravnavali vmešavanja v zadeve drugih držav, posebej še takšnih, pri katerih prihaja do spreminjanja meja,« je v govoru na slovesnosti ob 63. obletnici zmage nad fašizmom opozoril ruski predsednik Dmitrij Medvedje. Ta je s prevzemom funkcije postal tudi vrhovni poveljnik ruskih oboroženih sil. Njegovo sporočilo je bilo brez dvoma namenjeno Združenim državam in njihovi vlogi pri razglasitvi neodvisnosti Kosova.
Moskva – »Nekatera predsedstva Evropske unije se bolj počasi odzivajo, ko je treba druge države podpreti pri sporih z Moskvo. Kako odločno ste se pripravljeni postaviti za Veliko Britanijo ali Estonijo, če se bodo njuni spori z Rusijo nadaljevali?« S tem vprašanjem je novinar Reutersa na predstavitvi prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Evropski uniji v Moskvi izzval slovenskega veleposlanika Andreja Benedejčiča. Če bi sodili po veleposlanikovih odgovorih na vprašanja o slovenskih stališčih do Kosova, Slovenija pri odnosu do Rusije v prihodnjih mesecih ne bo prav nič slepomišila.
V Moskvi se po uradnih ocenah klati 26 tisoč potepuških psov, po neuradnih pa kar trikrat toliko. Povečini se jim ne godi slabo, saj so jih prebivalci ruske prestolnice vzeli za svoje in lepo skrbijo zanje. Tolpe kosmatih štirinožcev, ki zadovoljni mahajo z repom, je v mestu mogoče videti vse leto. V poletni vročini leno dremajo po parkih in tržnicah, kjer se zanje vedno najde dovolj hrane, pozimi se zatečejo v postaje podzemne železnice in celo na metroje.
Ana Krupskaja, 17-letna študentka oglaševanja iz mesta Voronež, je takšna kot večina njenih sovrstnic. Rada plava, se druži s prijatelji in se nadvse veliko hihita. Privržena članica prokremeljske mladine Naši, med novinarsko ekskurzijo po doslej najbolj obleganem taboru največjega ruskega mladinskega gibanja pa tudi vodička Delove ekipe, je od večine drugih najstnic drugačna po tem, da raje kot o fantih svojih let govori o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu.
V Rusiji so dan zmage nad fašizmom in nacizmom praznovali z vojaško parado na Rdečem trgu. Slovesnosti so bile sicer precej manj razkošne kakor predlani, ko se se ob 60. obletnici zmage nad fašizmom v Moskvi zbrali domala vsi svetovni voditelji, z izjemo predstavnikov baltskih držav, ki so srečanje bojkotirali. Stare zamere so prišle na dan tudi med včerajšnjimi slovesnostmi v Moskvi, ko je predsednik Vladimir Putin v govoru na Rdečem trgu poudaril, da skrunitev vojnih spomenikov škodi odnosom med državami. Zbrani niso niti za trenutek podvomili, da je bilo sporočilo namenjeno Estoniji, ki je s premestitvijo spomenika sovjetskim vojakom povzročila najgloblji rusko-estonski spor doslej.
V estonski prestolnici Tallinn se pripravljajo na premestitev spomenika Bronastega vojaka in posmrtnih ostankov sovjetskih vojakov iz središča mesta na bolj odmaknjeno vojaško pokopališče. To je eden prvih ukrepov nove estonske desnosredinske vlade, ki je povzročil ostre odzive Moskve in ruske manjšine v Estoniji. Burna razprava o spornem spomeniku se je začela februarja, ko je estonski parlament sprejel zakon, ki omogoča odstranitev in proti kateremu je predsednik Toomas Hendrik Ilves vložil veto. Premestitve ni uspelo preprečiti niti mestnemu svetu estonske prestolnice, v katerem se bojijo, da bo ta poteza povzročila nerede in škodovala mednarodnemu ugledu Estonije.