Moskva, New York –Razvpiti ameriški živžgač Edvard Snowden se v ponedeljek na moskovskem letališču Šeremetjevo ni pojavil na letu za Havano, na katerega se je prijavil skupaj s sodelavko Wikileaksa Sarah Harrison. Zdi se, kot bi se pogreznil v zemljo. Ameriške oblasti so prepričane, da mu pri begu pomagajo Rusi.
Moskva – Na uradni obisk v Rusijo je pripotoval ameriški podpredsednik Joe Biden, ki se bo danes srečal z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom, jutri ga bo sprejel ruski premier Vladimir Putin, gospodarske vezi med državama pa bo krepil med obiskom visokotehnološkega centra Skolkovo nedaleč od Moskve. Glavni namen visokega ameriškega obiska je dopolniti dosežke ponovnega zagona v ameriško-ruskih odnosih, ki se je na pobudo ameriškega predsednika Baracka Obame začel pred dvema letoma. Doslej najpomembnejši rezultat je novi sporazum o krčenju zalog strateškega jedrskega orožja Start, ki sta ga Medvedjev in Obama podpisala aprila lani, veljati pa je začel po januarski ratifikaciji v ameriškem kongresu in obeh domovih ruskega parlamenta. Zdaj v Rusiji grozijo, da bodo iz sporazuma izstopili, če v skupnem protiraketnem ščitu ne bodo igrali enakovredne vloge kot Združene države Amerike.
V večjih evropskih mestih ljudi povečini greje zemeljski plin, ki tja priteka po ceveh, zakopanih globoko pod zemljo. To je najstarejše gorivo, ki so ga na Srednjem vzhodu poznali že tri tisoč let pred našim štetjem, v širšo uporabo pa je prišel v 19. stoletju. Podobno kot pri nafti in premogu gre za gorivo fosilnega izvora, ki je nastalo med več milijonov let trajajočim procesom razpadanja živali in rastlin. Evropska unija z ruskim plinom zadovoljuje 40 odstotkov svojih potreb, kar 80 odstotkov pa ga dobi po ukrajinskih plinovodih. Zaradi tradicionalnih rusko-ukrajinskih plinskih vojn, ki smo se jim letos za zdaj izognili, v strahu pred mrazom zato trepeta vsa Evropa.
Moskva – Rusko-ukrajinska plinska vojna se zaostruje že štiri dni, premirja pa za zdaj ni pričakovati. Spor postaja vse bolj kompleksen in je že oplazil tudi Evropsko unijo; kar šest njenih članic – Češka Poljska, Slovaška, Romunija, Madžarska in Bolgarija – že prejema manj ruske nafte kot ponavadi. Evropska unija, ki bo danes o sporu razpravljala na izrednem zasedanju, poskuša ostati čim bolj nevtralna, čeprav si sprti strani na vse načine prizadevata, da bi jo pridobili na svojo stran. Rusija poleg tega vse odločneje zahteva, da Bruselj v sporu posreduje. »Ker ukrajinsko državno naftno podjetje Neftogaz Gazpromovim opazovalcem ne dovoli na njihove nadzorne postaje, smo evropski komisiji predlagali, naj zagotovi neodvisne opazovalce,« je sporočil tiskovni predstavnik Gazproma Sergej Kuprijanov.
Moskva – Na sporočilo ruskega plinskega monopolista Gazproma, da bo Belorusiji danes zmanjšal dobavo plina za kar 45 odstotkov, če ne bo poravnala zapadlih obveznosti, se je odzval beloruski predsednik Aleksander Lukašenko. Napovedal je, da bo Belorusija v mesecu dni odplačala 460 milijonov dolarjev dolga. »Danes sem izdal ukaz o dvigu sredstev iz proračunskih rezerv,« je sporoči beloruski diktator in se pohvalil, da so mu ugodno posojilo obljubili tudi venezuelski predsednik Hugo Chavez in nekaj zahodnih bank. Belorusija, ki je rusko ponudbo posojila zaradi neugodnih pogojev zavrnila, bo po vračilu dolga ostala brez proračunskih rezerv.
