Moskva – Ukrajina je tudi drugi dan novega leta ostala brez svežih pošiljk ruskega plina. Do nove rusko-ukrajinske plinske vojne, ki so že vrsto let zimska tradicija, je prišlo v času, ko se je živo srebro v Ukrajini spustilo na minus deset stopinj Celzija. Ne glede na to se Ukrajini z rešitvijo zapleta ne mudi, predvsem zato, ker ima v podzemnih skladiščih menda dovolj zalog plina za vso zimo. Svojo delegacijo je namesto v Moskvo včeraj poslala na turnejo po EU, ki z ruskim plinom zadovolji 40 odstotkov svojih potreb, kar 80 odstotkov plina pa dobi skozi ukrajinske plinovode.
Moskva – Postsovjetsko prostranstvo se je znašlo v primežu globalne finančne krize in ruska nacionalna valuta rubelj je včeraj v primerjavi z evrom dosegla najnižjo vrednost od uvedbe skupne evropske valute leta 1999. S še hujšimi gospodarskimi težavami se ubada Ukrajina: nacionalna valuta grivna je od septembra izgubila že polovico vrednosti, devalvacija je v središču novega srditega spora med premierko Julijo Timošenko in predsednikom Viktorjem Juščenkom. Bivša zaveznica, zdaj njegova nočna môra, ga je obtožila namernega slabenja nacionalne valute s ciljem državo pripeljati do popolnega bankrota. Za Ukrajino utegne biti hkratna politična in gospodarska kriza smrtonosna kombinacija.
Moskva– Ministri za energetiko iz dvanajstih vodilnih svetovnih izvoznic plina so včeraj v glavnem mestu Rusije podpisali ustanovno listino Foruma držav izvoznic plina (Gecf). Na zahodu se bojijo, da je to plinski kartel, ki bi rad z določanjem proizvodnih kvot uravnaval cene plina, kakor to s cenami nafte počne Opec. »Naš namen ni ustanoviti kartel proizvajalk plina, ampak samo določiti pravila igre,« je bojazni zavrnil ruski minister za energetiko Sergej Šmatko. Njegov venezuelski kolega pa je vendarle dal vedeti, da bo Gecf na trgu plina to, kar je na trgu nafte Opec.
Moskva – Rusko-ukrajinski plinski spor se zaostruje, čeprav je Ukrajina poravnala 571 milijonov evrov od skupaj 1,7 milijarde evrov plinskega dolga. »Če dolg ne bodo poravnali v celoti in ne bomo našli druge rešitve, Ukrajini od 1. januarja prihodnje leto ne bomo mogli dobaviti plina,« je na tiskovni konferenci opozoril tiskovni predstavnik Gazproma Sergej Kuprijanov. Zaradi spora je na nogah tudi Evropska unija, ki kar 80 odstotkov ruskega plina dobi prek plinovodov, speljanih čez Ukrajino. Rusija sicer pokrije kar četrtino vseh evropskih plinskih potreb.
Moskva, Himki – »Ne glede na izjave moskovskih oblasti o huliganih, ki so kršili javni red in mir, je bil nedeljski protest nekaj povsem drugega od tega, kar se trenutno dogaja v Grčiji in kar se je pred leti dogajalo v Parizu. Bili so mirni protesti. K nasilju se je zatekla edinole oblast,« je v ponedeljek na tiskovni konferenci v Moskvi opozoril najbolj izpostavljeni član ruske opozicije Gari Kasparov.
Moskva – Z ustanovitvijo nove vladajoče koalicije se je v Ukrajini končala večmesečna politična kriza, zaradi katere je bilo v največji evropski državi pričakovati že četrte parlamentarne volitve v manj kot treh letih. Pri predčasnih volitvah je vztrajal predsednik Viktor Juščenko, čigar stranka je zaradi različnih pogledov na vojno v Gruziji in pozivov k zmanjšanju predsedniških pooblastil septembra izstopila iz koalicije. Popustil je, ker vlada in parlament zaradi svetovne finančne krize volitev nista hotela financirati. Koalicija ima za sestavo vlade na voljo mesec dni.
Moskva – Kakor je v navadi zadnjih nekaj let, je ruski premier Vladimir Putin včeraj v programu državnih televizij Rossija in Vesti 24 dve uri v živo odgovarjal na vprašanja državljanov. Tokrat je z njimi prvič »kramljal« v vlogi predsednika vlade, kar je še okrepilo trditve, da ima v Rusiji še naprej glavno besedo. Zakaj mu je predsednik države Dmitrij Medvedjev prepustil to čast, ni znano, so se pa zaradi tega že okrepila ugibanja o tem, ali mu bo moral že v kratkem prepustiti tudi predsedniško funkcijo.
Moskva – »Rusija pozdravlja odločitev ameriške administracije, da na vrhu zveze Nato prihodnji teden ne bo vztrajala pri pospešenem vključevanju Gruzije in Ukrajine v zavezništvo. Ni važno ali je v ozadju te odločitve evropski pritisk. Važno je le, da Washington na tem ne vztraja več tako divje in nepremišljeno,« je med obiskom na Kubi izjavil ruski predsednik Dmitri Medvedjev.
Moskva – V Južni Osetiji so se te dni mudili člani ukrajinske parlamentarne preiskovalne komisije, ki so tam preiskovali prodajo orožja Gruziji, domnevno izpeljano tik pred avgustovskim spopadom z Rusijo. Komisijo vodi Valerij Konovaljuk, član proruske Stranke regij, ki podpira neodvisnost gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije. »Ukrajina je moralno odgovorna za smrt civilistov in pripadnikov ruskih mirovnih enot, saj so bili pobiti z orožjem, ki ga je dobavila Ukrajina,« je novinarjem med obiskom povedal Konovaljuk in nadaljeval, da so »količine in vrste prodanega orožja močno presegle obrambne namene, kar za ukrajinsko vlado poraja celo vrsto vprašanj«.
Moskva – »Po volitvah namerava ameriško vodstvo sprožiti oboroženi konflikt med Rusijo in Ukrajino. Vojna se bo začela ne glede na to, kdo bo novi stanovalec Bele hiše – John McCain ali Barack Obama,« je direktor moskovskega Inštituta za politično ekspertizo Jevgenij Minčenko »strašil« na tiskovni konferenci v ruski prestolnici na predvečer ameriških predsedniških volitev. »Združene države bodo tako poskušale reševati probleme doma, ki so zaradi finančne krize iz dneva v dan hujše,« je svojo teorijo podkrepil ruski politolog in lobist.
