Moskva – Poziv ruskega notranjega ministra Vladimirja Kolokolceva k ponovni uvedbi smrtne kazni, s čimer se je odzval na umore deklic v Irkutski regiji in republiki Tatarstan, je oživila razprave o obuditvi najstrožje kazni. Kontroverzno pobudo so nemudoma zavrnili politiki in borci za človekove pravice, državljani pa so ji precej bolj naklonjeni.
Moskva – Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj podpisal dekret, s katerim je francoskemu igralcu Gérardu Depardieuju podelil rusko državljanstvo.
Moskva – Po šestih letih je bilo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu vendarle izvedeno prvo zaslišanje strank v procesu, v katerem 55.000 nekdanjih delničarjev ruske naftne družbe Jukos toži rusko vlado zaradi nezakonite razlastitve. Tožniki, ki jih zastopa skupina odvetnikov pod vodstvom Piersa Gardnerja, od ruske vlade terjajo odškodnino v višini kar 98 milijard dolarjev. Gre za največji znesek, o katerem je strasbourško sodišče odločalo v svoji šestdesetletni zgodovini.
Biškek – Petmilijonska Kirgizija, najmanjša od petih nekdanjih sovjetskih republik v Srednji Aziji, kjer imata vojaški bazi tako ameriška kot ruska vojska, lovi politično ravnotežje že od leta 2005. Takrat so državo pretresli opozicijski protesti zaradi domnevne volilne goljufije in z oblasti odnesli dolgoletnega predsednika Askarja Akajeva. Politične stabilnosti ni uspelo zagotoviti niti njegovemu nasledniku Kurmanbeku Bakijevu, ki si že skoraj tri leta prizadeva predvsem za krepitev svoje moči.
Moskva – Znanemu ruskemu odvetniku Borisu Kuznecovu grozi sedemletna zaporna kazen zaradi izdaje državne skrivnosti. Rusko tožilstvo ga preganja, ker je sodišču predložil dokaze o nezakonitem prisluškovanju tajne službe FSB njegovemu klientu, nekdanjemu poslancu zgornjega doma ruskega parlamenta Levonu Čakmakčijanu. Kuznecov je iz Rusije pobegnil in je iz neznanega skrivališča oblasti obtožil, da pod pretvezo državnih skrivnosti kratijo človekove pravice.
Takoj po razglasitvi samostojnosti Litve, Latvije in Estonije leta 1991 so se za baltsko trojko začela težavna pogajanja o meji z Rusko federacijo. Stvari so se pravzaprav začele premikati šele po vstopu treh nekdanjih sovjetskih republik v Evropsko unijo in zvezo Nato leta 2004, ko je vprašanje njihove razmejitve z Rusijo postalo tudi vprašanje vzhodne meje evroatlantskih povezav. Najdlje je v pogajanjih z glavno naslednico nekdanje skupne države prišla Litva, ki je dogovor o meji sklenila leta 2003, marca letos pa je sporazum z Rusijo podpisala še Latvija; vlada v Rigi ga je že podprla, 17. maja pa bo o njegovi ratifikaciji razpravljal še latvijski parlament.
V torek dopoldne se je na ukrajinskem ustavnem sodišču začela obravnava glede odločitve predsednika Viktorja Juščenka o razpustitvi parlamenta, ki jo je zahtevalo 53 poslancev ukrajinskega parlamenta iz kroga premiera Viktorja Janukoviča. Škrlatne halje si je nadelo vseh 18 sodnikov ustavnega sodišča, tudi peterica, ki je zaradi političnih pritiskov zahtevala varnostnike in grozila, da ne bo prišla na obravnavo. Prvo zasedanje ustavnega sodišča, ki je bilo odprto za javnost, so spremljale mirne demonstracije obeh taborov, oba protagonista premier Janukovič in predsednik Juščenko pa sta medtem »pobegnila« v tujino. Prvi v Strasbourg, drugi v Bruselj.
Predsednik Viktor Juščenko je pripravljen zamrzniti odlok o razpustitvi parlamenta, je v sredo pozno popoldne sporočil Vitalij Hajduk, vodja Juščenkovega sveta za varnost. To pomeni, da bo vrhovna rada nadaljevala delo, o datumu predčasnih volitev pa se bodo še dogovorili. Za največji premik v dva tedna trajajoči ukrajinski politični krizi sta zaslužna tako predsednik Juščenko kot premier Janukovič. Ta je namreč najprej vztrajal pri preklicu, včeraj pa je prvič pozval »samo« k zamrznitvi odloka. Popuščanje je sledilo spoznanju, da odločitve ustavnega sodišča glede predsednikovega odloka o razpustitvi parlamenta in sklicu predčasnih volitev še ne bo tako kmalu.
