Moskva – Nemški tabloid Bild je prejšnji teden razkril, da so v Univerzitetnem kliničnem centru Hamburg-Eppendort operirali dolgoletnega predsednika Kazahstana Nursultana Nazarbajeva, ki je menda zbolel za rakom prostate, kar je močno razburilo tuje investitorje. V želji zmanjšati odvisnosti od energetskih dobav z nemirnega Bližnjega vzhoda, so ameriška in evropska energetska podjetja v minulih letih s to 16-milijonsko ter z nafto in plinom zelo bogato državo Srednje Azije sklenila številne energetske pogodbe, katerih garant je prav Nazarbajev, ki naj bi po navedbah iz Wikileaksa obvladoval kar 90 odstotkov kazahstanskega gospodarstva. Na lanskih predsedniških volitvah si je zagotovil še en petletni mandat, na oblasti pa namerava po lastnih navedbah ostati vse do leta 2020. »Če mi bo zdravje to omogočalo,« je edino potencialno oviro poudaril zdaj 71-letni kazahstanski »elbasi«, kar pomeni vodja naroda.
Moskva – Skoraj 16-milijonski Kazahstan, ki je za Rusijo druga geografsko največja država na postsovjetskem prostoru in velja celo za najbolj demokratično državo Srednje Azije, se je znašel pod plazom kritik mednarodne skupnosti. Spodbudila ga je petkova odločitev parlamenta, s katero so soglasno podprli referendum o avtomatičnem desetletnem podaljšanju mandata dolgoletnega predsednika Nursultana Nazarbajeva.
»Moj položaj doma je postal nevzdržen. Predvsem zato, ker ne morem več živeti v razkošju, v katerem sem živel do zdaj. Storil bom, kar običajno počnejo starci mojih let: poslovijo se od vsakdanjega življenja, da bi zadnje ure preživeli v osami in tišini,« je velikan ruske klasike Lev Nikolajevič Tolstoj zapisal v poslovilnem pismu soprogi Sofiji Andrejevni. Deset dni po odhodu s posestva Jasna Poljana je na železniški postaji Astapovo umrl 20. novembra 1910, star dobrih dvainosemdeset let. Kraj smrti so leta 1918 preimenovali v postajo Leva Tostoja.
Moskva – Šesti krog pogajanj o zagotavljanju varnosti v gruzinskih separatističnih pokrajinah Južni Osetiji in Abhaziji, ki potekajo v skladu z mirovnim sporazumom med ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevim in francoskim predsednikom Nicholasem Sarkozyjem, niso prinesle večjega napredka. Na pogovorih v Ženevi so poleg ruske in gruzinske delegacije sodelovali tudi predstavniki Južne Osetije in Abhazije ter Evropske unije, Združenih narodov, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in Združenih držav. »Tako kot vedno so bila pogajanja na čase zelo težavna,« je bil odkritisrčen evropski predstavnik Pierre Morel.
Hanti-Mansijsk – V cvetočem središču zahodnosibirske regije, ki je po velikosti primerljiva s Francijo in v kateri leži kar 7,5 odstotka svetovnih zalog nafte, bogata pa je tudi z nahajališči plina, se je z delovno večerjo začel dvodnevni vrh EU in Rusije. To je prvo srečanje novega ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva s predstavniki Evropske unije, glavna tema pa je energetika. Rusija boljšega mesta za evropsko premiero Medvedjeva ne bi mogla izbrati. Na račun naravnih bogastev, s katerimi Rusija drži Evropo v šahu, je nekoč podeželsko mestece postalo bleščeče in moderno poslovno središče.
Vilnius – Litva je največja baltska država tako po površini kakor številu prebivalstva in je med baltsko trojko prva razglasila neodvisnost od nekdanje Sovjetske zveze. Veliko je k temu pripomogel predsednik Valdas Adamkus, eden najbolj priljubljenih litovskih politikov, ki se mu letos izteče drugi predsedniški mandat. Adamkusu, ki bo novembra dopolnil 82 let in je najstarejši predsednik v Evropi, je v zadnjem letu na oblasti uspel veliki met. »Mlada« članica Evropske unije je namreč sedemindvajseterico prepričala, da je med izhodišča pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Rusijo vključila tudi zahtevo po večji ruski energetski odgovornosti, sodelovanju Rusije pri preiskovanju pobojev med litovsko osamosvojitvijo, umorom poslovneža v ruski eksklavi Kaliningrad in kompenzacije za sovjetske deportirance ter obljubo o mirni poravnavi zamrznjenih konfliktov v gruzinskih separatističnih pokrajinah Južni Osetiji in Abhaziji. Izhodišča bodo potrdili že na današnjem zasedanju sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose v Bruslju, so nam zatrdili viri na litovskem zunanjem ministrstvu.
Moskva – Ameriški predsednik George Bush bo na družinskem posestvu Bushevih v Kennebunkportu v ameriški zvezni državi Maine v nedeljo in ponedeljek gostil ruskega predsednika Vladimirja Putina, sploh prvega tujega politika, ki mu je odprl vrata v intimni svet domovanja nad Atlantikom, kjer se ob redkih prostih dnevih sprošča z ribolovom. »Ameriška stran je izbrala sijajno lokacijo: neformalni pogovori dveh voditeljev bodo potekali v mirnem in prijetnem okolju«, je bil nad izbiro kraja sestanka navdušen Putinov svetovalec za zunanjo politiko Sergej Prihodko. Hkrati je dal vedeti, da je to za zdaj edina svetla točka bližnjih pogovorov.
Moskva – Poslušalci radia Eho Moskvi so lahko v ponedeljek prisluhnili spopadu argumentov predsednika Sveta federacije, zgornjega doma ruskega parlamenta, Sergeja Mironova in generalnega sekretarja zveze Nato Jaapa de Hoop Schefferja. Sogovornika, ki sta se srečala v Sankt Peterburgu, sta glede Kosova in ameriškega protiraketnega ščita ostala vsak na svojem bregu. Med dialogom, ki ga je Eho Moskvi prenašal v živo, je Mironov napovedal, da bo Rusija v varnostnem svetu OZN vložila veto na resolucijo o neodvisnosti Kosova. Svarila s tako visoke politične ravni iz Rusije doslej še ni bilo.
