Moskva – V Rusiji je bil včeraj dan žalovanja za žrtvami terorističnega napada, ki je po najnovejših podatkih zahteval 39 življenj, 71 ljudi pa je bilo ranjenih, od teh jih je pet še vedno v kritičnem stanju. Zastave po vsej državi so spustili na pol droga, televizijske postaje niso predvajale zabavnega programa, Moskovčani pa so na postaji podzemne železnice, na katerih sta včeraj odjeknili eksploziji samomorilskih napadalk, prinašali cvetje in prižigali sveče.
Deški obraz – jekleno srce
Kdo bo novi ruski predsednik, je vprašanje, ki zdaj zaposluje svetovni tisk, predvsem pa ruske politične analitike in komentatorje. Ti bodo z ugibanji v prihodnje zagotovo previdnejši, saj so se ta teden močno opekli. Po odstopu ruske vlade so namreč brez kančka dvoma sklepali, da bo Putin za novega premiera imenoval nekdanjega obrambnega ministra, zdaj pa enega od dveh namestnikov premierja Sergeja Ivanova, ki se bo od tam zavihtel tudi na predsedniški položaj. Po izbiri neznanega Viktorja Zubkova so lahko poznavalci v rahli zadregi le še vdano ugotovili, da je ruski predsednik še enkrat ravnal v svojem nepredvidljivem slogu.
Moskva – »Bilo je grozno. Vse ljudi je vrglo vznak, v zraku pa je bilo čutiti vonj po zažganem … Jedilni vagon je bil kot harmonika,« je potnica Viktorija Kovbas na televizijski postaji Vesti-24 opisovala paniko, ki je zavladala na potniškem vlaku Nevski ekspres. Hitri vlak iz Moskve v Sankt Peterburg se je iztiril med krajema Burga in Malaja Višera. V torek je ruska oblast že začela preiskavo o terorističnem napadu, prvem v osrednji Rusiji po natanko letu dni, včeraj pa je prevladalo mnenje, da gre za napad ultranacionalistov. Oblasti so že izdelale skice dveh osumljencev, ki so ju pred eksplozijo videli ob progi.
»Od otroštva, ki sem ga preživel med Bostonom in Mainom, se je le redko zgodilo, da bi slišal zvok mimoidočega vlaka in si ne bi želel, da bi bil na njem,« je v uvodu v svoj prvi potopis z naslovom Veliki železničarski bazar zapisal Paul Theroux, slavni pisatelj in strasten ljubitelj železnic. Štirideset let staro klasiko kot kakšno biblijo v naročju, med premagovanjem razdalj z vlaki, še zdaj stiskajo popotniki vseh starosti. »Če je vlak velik in udoben, sploh ne potrebujete končnega cilja. Dovolj je sedež pri oknu.«
