Boris Grizlov je obraz vladajoče politične stranke Enotna Rusija, ki ji pripada večina guvernerjev ruskih regij, županov, in zaseda večino tako v regionalnih zakonodajnih organih kot v ruski dumi, v kateri je največja politična sila postala leta 2003. Grizlov je predsednik dume in zvesto in učinkovito izpolnjuje vizijo o krepitvi vertikale oblasti, zato ga uvrščajo v krog največjih »Putinovih lojalistov«. Zaradi izjave, »da parlament ni mesto za politične razprave«, so ga pred leti zasmehovali v ruskih liberalnih krogih, lani pa so se nanj usule tudi kritike prokremeljskih politologov, ki ocenjujejo, da s konservativizmom in ostrino, s katero se loteva nasprotnikov Enotne Rusije, ne škodi samo ugledu stranke, ampak tudi vladajočemu tandemu.
Moskva – V evropskem parlamentu v Strasbourgu so sprejeli doslej najostrejšo resolucijo o stanju demokracije v Rusiji, v kateri so izrazili »zaskrbljenost zaradi težav, s katerimi se politične stranke spopadajo pri postopku volilne registracije. Gre za omejevanje politične konkurence v Rusiji, zmanjševanje volilne izbire in dokaz o pomanjkanju pluralizma v Rusiji.« Povod za omenjeno besedilo je nedavna odločitev ruskega ministrstva za pravosodje, ki je zavrnilo registracijo opozicijske Stranke narodne svobode – Za Rusijo brez brezpravja in korupcije, ki je bolj znana pod kratico Parnas, zaradi česar ta ne bo mogla sodelovati na decembrskih parlamentarnih in predsedniških volitvah prihodnje leto. Ruska stran je kritiko v jeznem odzivu označila za neprimerno in neutemeljeno.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev se je na žalni slovesnosti v Moskvi poslovil od abhazijskega predsednika Sergeja Bagapša, ki je v 62. letu starosti umrl po operaciji na pljučih. Pokopan bo v rojstni vasi Džgerda v Abhaziji, kjer so razglasili tridnevno žalovanje. Ob smrti »očeta naroda«, ki je Abhazijo popeljal do de facto neodvisnosti, se postavlja vprašanje o prihodnosti manj kot 9000 kvadratnih kilometrov velike gruzinske separatistične pokrajine ob Črnem morju, kjer živi manj kot 300.000 ljudi.
Moskva – V Gruziji so se 21. maja začele množične demonstracije opozicije, na katerih zahteva odstop gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija, ki je državo po besedah njegove nekdanje desne roke in zdaj ostre nasprotnice Nino Burdžanadze »spremenil v diktaturo, primerljivo z nekdanjo Sovjetsko zvezo«. Nekdanja predsednica parlamenta in zdaj ena od voditeljic opozicijske Ljudske skupščine je o trenutnih razmerah v Gruziji in zahtevah opozicije spregovorila na videokonferenci, ki so jo organizirali pri tiskovni agenciji Ria Novosti. Napovedala je, da se bo 26. maja, ko naj bi v Gruziji z razkošno vojaško parado počastili 20. obletnico revolucije, v Tbilisiju zbralo še več nasprotnikov Saakašvilijevega režima.
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je na nedavni medregionalni konferenci vladajoče ruske stranke Enotna Rusija predlagal ustanovitev Vseruske ljudske fronte, v katero so vabljeni vsi, »ki jih povezujeta ljubezen do domovine in želja po izboljšanju življenjskega standarda, krepitvi ruske moči in pravični rešitvi problemov na socialnem področju,« kot je v koordinacijskem odboru novoustanovljene organizacije pojasnil Putin. Sam je že prevzel vodenje koordinacijskega odbora nove »nevladne organizacije«, ki vključuje politične stranke, organizacije in posameznike in bo skupaj z Enotno Rusijo najprej sestavila program in izbrala kandidate za letošnje parlamentarne volitve, naslednja pomembna naloga pa bodo predsedniške volitve 2012. »Jaz bom naslednji predsednik Rusije, je z ustanovitvijo Vseruske ljudske fronte jasno in glasno povedal Putin,« ugotavlja razvpita ruska komentatorka Julija Latinina.
Moskva – Vse od lanskih predsedniških volitev, na katerih je slavil zmago dolgoletni predsednik Aleksander Lukašenko, se Belorusija pogreza v vse večjo izolacijo in represijo, za še bolj črno sliko pa sta poskrbela še čedalje bolj pereča gospodarska kriza in nedavni teroristični napad na podzemno železnico v Minsku. Zaradi poročil, da za bombno eksplozijo stoji oblast, ter poročanja o lanskih povolilnih protestih, ki so jih posebne policijske enote razgnale s silo, je oblast odredila ukinitev dveh redkih neodvisnih časopisov, režim pa čedalje bolj oži obroč tudi okoli opozicijskih voditeljev.
Moskva – V Belorusiji je dan žalovanja za žrtvami prvega smrtonosnega terorističnega napada v samostojni zgodovini države. V eksploziji bombe z močjo pet do sedem kilogramov TNT in napolnjene s kovinskimi ležaji, ki je v večerni prometni konici odjeknila na najbolj prometni postaji podzemske železnice v središču mesta, je umrlo 12 ljudi, 204 so ranjeni. Beloruske varnostne službe so že aretirale več osumljencev, je povedal namestnik generalnega državnega tožilca Andrej Šved, notranji minister Anatolij Kulešov pa je sporočil, da je policija na podlagi opisov očividcev že izdelala fotorobote dveh osumljencev. Varnost so poostrili na vseh prevoznih sredstvih in povsod, kjer se zadržuje veliko ljudi, obmejna policija pa je še posebno pozorna na vse, ki so namenjeni v Evropsko unijo.
Nekdanji podpredsednik vlade in trenutno najbolj izpostavljen ruski opozicijski politik Boris Nemcov je že od leta 2000 najostrejši kritik Vladimirja Putina in je njegove domnevne spodrsljaje popisal v »neodvisnem strokovnem poročilu« Putin. Rezultati. 10 let. O tem, kako obseden je Nemcov s Putinom, se je mogoče prepričati takoj po prihodu v njegovo pisarno, ki jo krasi karikatura, na kateri deček iz kock sestavlja svojo prvo besedo – PUTIN.
Moskva – Ameriški podpredsednik Joe Biden je končal tridnevni uradni obisk v Rusiji, kjer je pripravljal teren za bližnji obisk ameriškega predsednika Baracka Obame. V Moskvi se je srečal tako z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom kot s premierom Vladimirjem Putinom, obiskal je visokotehnološki center Skolkovo in se srečal s predstavniki človekoljubnih organizacij in civilne družbe, kar je pravzaprav že tradicija visokih ameriških obiskov. Človekove pravice so se v dialogu med Washingtonom in Moskvo sicer umaknile v ozadje, poudarek se je preselil na krepitev gospodarskih vezi.
