Moskva – Evropski parlament je v četrtek sprejel resolucijo, v kateri je ostro kritiziral vladavino prava v Rusiji. Ne glede na to so se na ruskem zunanjem ministrstvu odzvali z besedami, »da je v Strasbourgu prevladala zdrava pamet.« Prvotna verzija besedila, za katero so se zavzemali evropski Zeleni ter Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo, je namreč govorila tudi o sankcijah proti vodilnim ruskim predstavnikom, med njimi tudi proti premieru Vladimirju Putinu, ki se bo prihodnji teden v Bruslju sestal s predstavniki evropske komisije. Proti temu so nastopili socialdemokrati, preko katerih so ruski predstavniki po pisanju Kommersanta dosegli svoje, v to pa naj bi vložili kar precej naporov. V podobni resoluciji bo evropski parlament menda že aprila podal oceno ruskega volilnega sistema, prvi korak v tej smeri pa bo marčevski seminar v Moskvi, na katerem bodo sodelovali tudi evropski poslanci.
Moskva – Egiptovsko vstajo že od vsega začetka z veliko pozornostjo spremljajo tudi v Rusiji. Zato, ker je bilo v Egiptu, ki je bil lani druga najbolj priljubljena ruska turistična smer, v času nemirov kar 45.000 ruskih turistov, ki jih je bilo treba spraviti na varno, in ker si Rusija že dolgo želi utrditi vlogo posrednice v bližnjevzhodnem mirovnem procesu. »Močan, demokratičen Egipt je pomemben dejavnik miru na Bližnjem vzhodu. Rusija bo še naprej igrala aktivno vlogo v mednarodnih prizadevanjih za dosego tega cilja,« se je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev odzval na petkov odstop egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka. »Upamo, da bodo zadnji dogodki pomagali k vzpostavitvi stabilnosti in normalnemu delovanju vladnih ustanov. Pripravljenost morata pokazati tako vlada kot opozicija,« je burno dogajanje pospremil ruski zunanji minister Sergej Lavrov.
Moskva – Komaj deset mesecev po dveh eksplozijah na podzemnih postajah moskovskega metroja, kjer sta se razstrelili samomorilski napadalki iz Dagestana – življenje je izgubilo 40 ljudi, več deset je bilo ranjenih –, se je na moskovskem letališču Domodedovo zgodil še en teroristični napad, ki ga prav tako pripisujejo samomorilskemu napadalcu ali celo dvema napadalcema iz nemirnega Severnega Kavkaza. V eksploziji z močjo sedmih kilogramov TNT je po trditvah ministrstva za zdravstvo umrlo 35 ljudi, 167 je ranjenih, očividci pa na Twitterju govorijo o kar 70 smrtnih žrtvah. Po napadu so varnost nemudoma poostrili na vseh moskovskih letališčih, železniških, avtobusnih in metrojskih postajah, skratka povsod, kjer se zadržuje večje število ljudi.
Moskva – Skoraj 16-milijonski Kazahstan, ki je za Rusijo druga geografsko največja država na postsovjetskem prostoru in velja celo za najbolj demokratično državo Srednje Azije, se je znašel pod plazom kritik mednarodne skupnosti. Spodbudila ga je petkova odločitev parlamenta, s katero so soglasno podprli referendum o avtomatičnem desetletnem podaljšanju mandata dolgoletnega predsednika Nursultana Nazarbajeva.
Moskva – V Rusiji bodo letos parlamentarne volitve, začela pa se bo tudi predvolilna kampanja pred predsedniškimi volitvami leta 2012, zato so pri spletnem časopisu Russia Profile organizirali razpravo o tem, ali se v največji državi na svetu obetajo politične spremembe, pod drobnogled pa so vzeli tudi gospodarske razmere s poudarkom na modernizaciji in zunanjo politiko. Napovedi so precej enotne, temeljna ugotovitev pa je, da bo daleč največje presenečenje letošnjega leta to, da ne bo večjih presenečenj. »Rusija bo še naprej živela na račun izvoza energentov, še naprej bo upravljala svojo demokracijo in krepila odnose z Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike,« meni nemški strokovnjak Aleksander Rahr.
Moskva – Po beloruskih predsedniških volitvah 19. decembra, na katerih je s skoraj 80-odstotno podporo dobil že četrti mandat avtoritarni predsednik Aleksander Lukašenko, kar je na ulicah glavnega mesta obsodilo okoli 20.000 ljudi, se 10-milijonska Belorusija vrača v izolacijo, v kakršni se je znašla že po predsedniških volitvah pred petimi leti. Takrat je Evropska unija za Lukašenka in 40 drugih beloruskih visokih predstavnikov zaradi surovega obračuna z opozicijskimi protestniki uvedla prepoved potovanja, o podobnem ukrepu pa evropski diplomati razmišljajo tudi tokrat. Vzrok je še okrutnejši obračun s protestniki, ko je končalo za zapahi kar 600 ljudi, med njimi tudi skoraj vsi opozicijski predsedniški kandidati. Večina protestnikov je zdaj že na prostosti, z izjemo petih predsedniških kandidatov in 26 drugih domnevnih organizatorjev protestov, ki jim zaradi organizacije množičnih nemirov grozi do 15 let zapora.
Moskva – Iztekajoče se leto se za rusko politiko zaključuje z veliko obveznostjo, saj so v ameriškem senatu ratificirali sporazum o omejevanju zalog strateškega jedrskega orožja Start, kar pomeni, da je zdaj na vrsti Rusija. Novi sporazum bo začel veljati, ko ga bodo ratificirali tako v dumi kot v Svetu federacij, kjer ima prepričljivo večino vladajoča stranka Enotna Rusija, zato kljub napovedi Liberalnodemokratske stranke in komunistov, da bodo glasovali proti, potrjevanje ni vprašljivo. »Če se Kremelj s sporazumom strinja, potem je lahko ratifikacija stvar dneva,« je glede časovnih okvirov povedal Fjodor Lukjanov, urednik zbornika Rusija v globalnih zadevah.
