Moskva – V gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji so včeraj potekale prve parlamentarne volitve po vojni avgusta lani, ki ji je sledilo rusko priznanje njene neodvisnosti. Južnoosetinska opozicija je že več mesecev pred odprtjem volišč začela opozarjati, da je edini cilj volitev v parlamentu zagotoviti prevlado strank, lojalnih predsedniku Eduardu Kokoitiju, s čimer bi si ta zagotovil podporo za ustavne spremembe za razširitev predsedniškega mandata. Nekdanji prvak v borilnih veščinah, ki bo drugo leto končal drugi predsedniški mandat, v parlamentu zdaj nima dvotretjinske večine, ki bi mu to omogočila.
Moskva – Po mesecu dni protestov proti predsedniku Mihailu Saakašviliju se je gruzinski klobčič, kot kaže, vendarle začel razpletati. Danes opoldne po srednjeevropskem času se bo namreč opozicija prvič po izbruhu krize z nepriljubljenim predsednikom sestala na štiri oči, kar sta že potrdila tako vlada kot opozicija.
Moskva – Po mesecu dni mirnih protestnih shodov je v gruzinskem glavnem mestu v sredo zvečer prvič izbruhnilo nasilje. Stvari so ušle izpod nadzora, ko je kakšnih dva tisoč protestnikov pred glavno policijsko postajo zahtevalo izpustitev treh predstavnikov opozicije, ki jih je policija priprla dan prej. Po trditvah predstavnika notranjega ministrstva je nekaj demonstrantov poskušalo preplezati ograjo, zato je bila policija prisiljena posredovati z gumijevkami. Med ranjenimi je tudi Georgij Gačečiladze, slavni gruzinski pevec in satirik, ki je že dolgo gonilna sila opozicijskega gibanja. Po incidentu je zgubil zavest in zdaj v kritičnem stanju leži v bolnišnici.
Nedavna raziskava uglednega Berkmanovega centra, ki deluje v okviru harvardske univerze in se posveča raziskovanjem novih tehnologij, je ključ za uspeh oranžne revolucije v Ukrajini pred petimi leti našla v mobilnih telefonih in SMS-sporočilih. »Pokritost z mobilno telefonijo poveča verjetnost, da se bo zgodil nasilni državni prevrat,« je ena od ključnih ugotovitev. Tudi zaradi nje so med nedavnimi protesti v Moldaviji in Gruziji, leta 2006 pa tudi v Belorusiji, oblasti najprej poskrbele, da mobilni telefoni na kraju demonstracij niso delovali.
Moskva – Minister za promet in podpredsednik SD Patrick Vlačič je v ponedeljek na uradni obisk v Moskvo pripotoval s koalicijskim kolegom iz stranke Zares in ministrom za gospodarstvo Matejem Lahovnikom, ki se je v rusko prestolnico prišel pogajat o gradnji plinovoda Južni tok. Na vprašanje, ali sta si na letalu čas krajšala tudi s pogovorom o krizi, ki je prav v času njunega obiska razdvajala koalicijo, je priznal, da je bilo res tako.
Moskva – V Moldaviji bodo danes objavili rezultate ponovnega štetja glasov nedavnih parlamentarnih volitev, na katerih je zmagala Komunistična stranka, kar je v Kišinjovu spodbudilo nasilne demonstracije. Zaradi njih so številni mladi protestniki končali v zaporu, kjer so po poročanju človekoljubnih organizacij izpostavljeni mučenju. O tem v zaupnem poročilu, do katerega se je dokopal Reuters, piše tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, ki je volitve sicer že pol ure po zaprtju volišč označila za legitimne.
Moskva – V Kišinjovu, glavnem mestu najrevnejše evropske države Moldavije, so po volitvah izbruhnile nasilne demonstracije. Pretežno mladi protestniki so vdrli v predsedniško palačo in parlament ter uničili vse, kar se je dalo. Razbijali so šipe, zažigali pohištvo in skozi okna metali računalnike. Desettisočglave množice niso ustavili niti vodni topovi. »Stran s komunisti, hočemo svobodo!« in »Bolje mrtev kot komunist!« je po poročanju AP vzklikala množica slogan iz časa puča proti romunskemu diktatorju Ceausescu. Moldavija je bila pred priključitvijo k Sovjetski zvezi del Romunije in kar dve tretjini od 4,3 milijona prebivalcev je romunske narodnosti.
Moskva – Prebivalci največje države na Južnem Kavkazu, 8,7-milijonskega Azerbajdžana, so na referendumu podprli neomejeni predsedniški mandat. Azerbajdžan je tako stopil ob bok Kazahstanu, kjer je omejitev predsedniškega mandata pred dvema letoma odpravil parlament, in Venezueli, kjer so volivci pred kratkim o tem prav tako odločali na referendumu. Ustavne spremembe omogočajo azerbajdžanskemu predsedniku Ilhamu Alijevu neomejeno podaljševanje njegove vladavine. Dinastija Alijev je v tej nekdanji sovjetski republiki sicer trdno v sedlu že skoraj štiri desetletja.
Moskva – Kar se je v minulih dneh dogajalo na sedežu ukrajinskega državnega energetskega podjetja Naftogaz in podjetja Ukrtransgaz, ki skrbi za ukrajinski sistem plinovodov, je še najbolj spominjalo na prizore iz ameriške kriminalke. V prostore podjetij so nenapovedano vdrli do zob oboroženi pripadniki ukrajinske varnostne službe, ki so tam poskušali opraviti kriminalistično preiskavo. Izpolnitev ukaza predsednika Viktorja Juščenka so jim preprečili privrženci premierke Julije Timošenko, ki so dosegli sodno prepoved preiskave.
Moskva – Na nedeljskih regionalnih volitvah v Rusiji je po še neuradnih rezultatih znova zmagala stranka Enotna Rusija, ki jo vodi premier Vladimir Putin. Stranka je zbrala največ glasov v vseh devetih regijah, v sedmih pa je v predstavniških telesih dobila celo absolutno večino. Najmanj glasov, 42,5 odstotka, je Enotna Rusija dobila v Neneckem avtonomnem okrožju v Sibiriji, največ pa v bogatem in pretežno muslimanskem Tatarstanu, in sicer kar 79,5 odstotka. Druga po številu glasov je bila – z velikim zaostankom – Komunistična partija, na tretje in četrto mesto pa sta se uvrstili provladni Pravična Rusija in ultranacionalistična Liberalnodemokratska stranka Vladimirja Žirinovskega.
