Moskva – »Nehajte govoriti in začnite ukrepati,« je sporočilo, ki ga je gruzinska opozicija pred kratkim naslovila na državljane. S temi besedami jih je hotela spodbuditi k zavzetejšemu prizadevanju za odstavitev predsednika Mihaila Saakašvilija. Opozicija mu pripisuje krivdo za lanski fiasko v kratkotrajni vojni z Rusijo in za čedalje hujšo gospodarsko krizo, zato zahteva njegov odstop, vzpostavitev razmer za poštene in demokratične volitve in nato še razpis predčasnih volitev.
Moskva – Največja evropska država se vse bolj pogreza v politično krizo, ki so jo poglobile nedavna plinska vojna z Rusijo in gospodarske težave. Ko je že kazalo, da je ukrajinska premierka Julija Timošenko z rešitvijo plinskega klobčiča postala politično nedotakljiva, so se ji spet zamajala tla pod nogami. Iz krogov predsednika Viktorja Juščenka namreč ni slišati le izjav o morebitni razveljavitvi plinskega dogovora, ki da je precej bolj ugoden za Rusijo, ampak njen nekdanji zaveznik proti njej že snuje tudi politične intrige.
Moskva – V Latviji, ki se je še lani kitila z nazivom ene najhitreje rastočih evropskih ekonomij, je gospodarska kriza udarila bolj kakor v drugih evropskih državah. Nanjo so se prebivalci odzvali z najhujšimi protivladnimi protesti po razpadu Sovjetske zveze in osamosvojitvi. Protesti, na katerih je 10.000 ljudi pozivalo k odstopu vlade in predčasnim volitvam, so se sprevrgli v spopad med policijo in manjšo skupino mladih izgrednikov, ki so poskusili vdreti v prostore parlamenta.
Moskva – Postsovjetsko prostranstvo se je znašlo v primežu globalne finančne krize in ruska nacionalna valuta rubelj je včeraj v primerjavi z evrom dosegla najnižjo vrednost od uvedbe skupne evropske valute leta 1999. S še hujšimi gospodarskimi težavami se ubada Ukrajina: nacionalna valuta grivna je od septembra izgubila že polovico vrednosti, devalvacija je v središču novega srditega spora med premierko Julijo Timošenko in predsednikom Viktorjem Juščenkom. Bivša zaveznica, zdaj njegova nočna môra, ga je obtožila namernega slabenja nacionalne valute s ciljem državo pripeljati do popolnega bankrota. Za Ukrajino utegne biti hkratna politična in gospodarska kriza smrtonosna kombinacija.
Moskva – »Začeli smo nov val protestov. Naša glavna zahteva so svobodne in poštene predsedniške in parlamentarne volitve spomladi 2009,« je predstavnik gruzinske opozicije Levan Gačečiladze nagovoril množico, ki se je v prestolnici Tbilisiju zbrala ob prvi obletnici krvavega zatrtja demonstracij proti gruzinskemu predsedniku Mihailu Saakašviliju. Na prvem večjem protestnem shodu po avgustovski vojni v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji so navzočim delili letake z zahtevo po razpisu volitev najpozneje do 9. aprila prihodnje leto. Če se to ne bo zgodilo, bo opozicija organizirala nepretrgane 24-urne proteste, ki bodo trajali do izpolnitve zahtev.
Moskva – V sredinem nagovoru narodu ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva je bila za svetovne medije zanimiva predvsem napoved o namestitvi raketnih sistemov Iskander v ruski enklavi Kaliningrad, v odgovor na ameriški protiraketni ščit v Evropi. V Rusiji je nasprotno odmeval predvsem njegov predlog o podaljšanju predsedniškega mandata s štirih na šest let, za kar bodo potrebne spremembe ustave iz leta 1993. Ruski mediji skorajda soglasno ocenjujejo, da gre za prvi korak k Putinovi vrnitvi v Kremelj, kar se bo po njihovem zgodilo že naslednje leto.
Bruselj – Izvolitev Baracka Obama je v evropskih institucijah sprožila veliko zadovoljstva. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je v čestitki poudaril, da je »bleščeča zmaga« demokratskega kandidata »kronala izjemno kampanjo, ki je vsemu svetu dokazala vitalnost ameriške demokracije«. V času, ko se »soočamo z ogromnimi izzivi«, Obamova zmaga »prinaša veliko upanje«, so zapisali v Elizeju. Tudi predsednik evropske komisije José Manuel Barroso veliko pričakuje od novega ameriškega predsednika. Sedanjo finančno krizo je treba spremeniti v novo priložnost, v komisiji pa se nadejajo, da bodo ZDA »združile moči z Evropo« pri reševanju žgočih mednarodnih vprašanj.
Moskva – V Ukrajini bodo 7. decembra predčasne parlamentarne volitve, ki bodo že tretje v manj kot treh letih. Datum je ukrajinski predsednik Viktor Juščenko sporočil med obiskom v Italiji, kamor je odpotoval po televizijskem nastopu, v katerem je državljane obvestil, da so pogajanja o obnovitvi koalicije propadla in da razpušča parlament. »Ne želim si, da bi milijone Ukrajincev na predčasne volitve gledalo kot na tragedijo. Živimo v demokratični državi in demokracija je kakor gospa, ki pozna odgovor na vsako vprašanje. Ta gospa nima nobenega orožja, ne pištol, ne topov, ne tankov, pa kljub temu vedno najde odgovor,« je bil dramatičen Juščenko.
Moskva – Teden dni po parlamentarnih volitvah v Belorusiji, na katerih si opozicija ni zagotovila niti enega sedeža, je Minsk obiskal ruski premier Vladimir Putin. Tja je odhitel, ker si vse bolj osamljena Rusija ne more privoščiti izgube ene redkih še preostalih zaveznic, v kateri načrtuje postavitev svojega raketnega sistema. Belorusija na drugi strani upa, da bo v zameno za prijateljstvo iztržila nižje cene plina in posojilo, s katerim bo ta plin tudi poplačala.
