V dvorani, v kateri so pred 40 leti podpisali helsinško listino, ki govori o spoštovanju meja, ozemeljske celovitosti ter človekovih pravic in svoboščin, se je včeraj s slavnostnim zasedanjem končalo petdnevno zasedanje parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Na njem so obsodili »enostranski in neupravičen ruski napad na ukrajinsko suverenost in ozemeljsko celovitost«.
V Ukrajini so maja sprejeli zakon o prepovedi sovjetskih simbolov in kriminalizaciji simpatiziranja s komunističnim režimom ter zakon, ki poveličuje nacionalistične skupine, ki so med II. svetovno vojno kolaborirale z nacisti. Zdaj so šli še korak dlje: predlagajo prepoved besede Rusija, torej ime največje države na svetu, ki meri kar 17,075,400 kvadratnih kilometrov.
Ruski predsednik Vladimir Putin se je v zadnjih dneh kar dvakrat pogovarjal po telefonu z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, danes pa se bo v Ufi udeležil vrhunskega zasedanja držav Bricsa ter srečanja Šanghajske organizacije za sodelovanje, na katerih se bo srečal na štiri oči s številnimi voditelji držav. Željo po srečanju s Putinom je med praznovanjem 80. rojstnega dne izrazil celo dalajlama.
Preletimo nekaj statističnih podatkov, ki pravijo, da se je grško gospodarstvo skrčilo za 26 odstotkov, stopnja brezposelnosti je najvišja v Evropi in se je dvignila na kar 27 odstotkov, med mladimi pa znaša celo nad 60 odstotkov. Razmerje med dolgom in bruto domačim proizvodom se je zvišalo s 120 na 180 odstotkov. Brez zdravstvenega zavarovanja živi več kot 33 odstotkov Grkov.
O sebi pravi, da je relikt. Kot novinar, predstavnik za tisk in generalni konzul je bil aktiven že v nekdanji Jugoslaviji. Služboval je v kar 11 državah, bil je tudi slovenski zunanji minister. Zdaj je že drugič poslanec evropskega parlamenta, v katerem se velikokrat počuti kot »glas vpijočega v puščavi« oziroma »samotni jezdec«.
»Takoj ko so vstopili v mesto, so okupatorji začeli pobijati lokalne uradnike in iz neznanih razlogov uničevati stare stebre, ki so do takrat stali v puščavi na obrobju Palmire,« je citat iz bizantinske kronike, ki opisuje, kako so Arabci leta 744 zajeli antično Palmiro. Zveni, kot bi ga vzeli iz današnjih časopisov.
Človeštvo se je že nekajkrat za las izognilo jedrski apokalipsi. V času, ko ima vse več držav tehnologijo za izdelavo jedrskega orožja, smo se spet znašli sredi akutne mednarodne politične krize. Bi Rusija in Združene države Amerike lahko uporabile celo jedrsko orožje? Napetosti med hladnovojnima nasprotnicama naraščajo tako pospešeno, da skoraj ni prostora za trezno razmišljanje. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko stvari uidejo izpod nadzora zaradi enega samega ponesrečenega dogodka.
V 3,2-milijonski Armeniji, ki je največja ruska zaveznica na Kavkazu še iz carskih časov, so ves teden potekali najhujši protivladni protesti po predsedniških volitvah leta 2008, ki so zahtevali tudi smrtne žrtve. Policija je tudi tokrat poskušala razgnati protestnike s silo. Število protestnikov na ulicah se je le še povečalo, nemiri pa so se razširili tudi v druga armenska mesta.
Gospodarski forum v Sankt Peterburgu minuli konec tedna je zasenčil nov zaplet med uradno Moskvo in Brusljem, ki je zaplenil rusko državno premoženje v Belgiji, kar se je zgodilo na zahtevo bivših delničarjev propadle ruske naftne družbe Jukos, ki so na stalnem arbitražnem sodišču v Haagu pred letom dni proti Rusiji zaradi nezakonite razlastitve dobili tožbo v višini kar 50 milijard dolarjev.
