Tbilisi – V Tbilisiju je po včerajšnji sklenitvi premirja in manj kot 24-urnem olajšanju spet zavladal preplah. Ulice so opuščene, oči prebivalcev pa uprte v televizijske sprejemnike. Včeraj pozno popoldne se je namreč kakor strela razširila novica, da se okrog 60 ruskih tankov in oklepnikov iz Gorija pomika proti Tbilisiju. Da hoče ruska vojska obkoliti glavno mesto, je pozneje na ameriški televizijski postaji CNN zatrdil gruzinski predsednik Mihail Saakašvili.
Tbilisi – Ko so gruzinske televizijske postaje v ponedeljek zvečer poročale, da se ruska vojska bliža Tbilisiju, so se prestrašeni prebivalci zgrnili v trgovine in jih povsem izpraznili, pred bencinskimi črpalkami pa so se nabrale dolge kolone. V mestu je bilo opaziti z vojaki natlačene tovornjake. Številni prebivalci so svoje najbližje odpeljali proti Armeniji. »Na meji je nastala dolga kolona in pripadniki gruzinske elite so carinike moledovali, naj jih brez čakanja spustijo čez mejo. Ni jim uspelo. V vrsto so se morali postaviti kakor vsi drugi,« mi je dogajanje na meji opisal znanec Mihail. Ta že tri dni preklinja gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija, ki da je kriv za številne nepotrebne žrtve.
Tbilisi– Po dnevih brezumja je diplomatska ofenziva v Gruzijo vendarle prinesla krhko premirje. Na sestanku med ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom in francoskim predsednikom Nicolasem Sarkozyjem je bil dosežen dogovor o prekinitvi spopadov in umiku vojakov na izhodiščne položaje. Kmalu zatem je prišlo obvestilo, da se je gruzinska vojska že umaknila iz Kadorske doline ob meji z Abhazijo, ruska stran pa je sporočila, da se bo začela umikati iz Južne Osetije. Mednarodna skupnost je z odločitvijo seveda zadovoljna.
Tbilisi – Čeprav je Gruzija v nedeljo napovedala enostransko prekinitev ognja, so glavno mesto Tbilisi do zgodnjega jutra preletavala ruska letala. Ko je tarča napada postal letalski radar v bližini mednarodnega letališča, je silovita eksplozija odmevala po vsem mestu. Bombe so še naprej padale tudi po mestu Gori, ki sta ga včeraj obiskala gruzinski predsednik Mihail Saakašvili in francoski predsednik Bernard Kouchner. Na njegovo prigovarjanje je Saakašvili privolil v mirovni načrt, katerega prvi korak je popolno premirje, ki bi omogočilo oskrbo ranjenih.
Tbilisi – Po poročanju mednarodnih človekoljubnih organizacij je v rusko republiko Severno Osetijo pribežalo 30.000 ljudi, kakih 6000 se jih je zateklo v Tbilisi. Če se bo konflikt stopnjeval, bo po ocenah Mednarodnega odbora Rdečega križa v gruzinsko glavno mesto v prihodnjih dneh pribežalo 10.000 do 20.000 beguncev. V Gruzijo je že prispelo 30 ton humanitarne pomoči iz Francije, evropska komisija pa je v človekoljubne namene že namenila milijon evrov.
TBILISI, GORI, ERGNETI – Gruzija je ob 16. uri po srednjeevropskem času prekinila ogenj in ruskemu predstavniku v Tbilisiju predala sporočilo, da z območja konflikta umika svoje enote. Rusija je kmalu zatem potrdila, da je sporočilo res prejela, da pa po njenih navedbah gruzinske informacije ne držijo. Ruski tanki so še naprej hrumeli proti Goriju, ruska letala pa so zvečer še enkrat udarila po tovarni letal, ki je od gruzinske prestolnice oddaljena komaj nekaj kilometrov. Tbilisi je preplavilo hupanje avtomobilov, med prebivalci pa je znova zavladal strah, da bo Rusija zasedla vso Gruzijo. Pozno zvečer so agencije vendarle sporočile spodbudno novico, da je Rusija pripravljena na pogovore.
Odvetnik Miša je molče in s solzami v očeh strmel v sliko, na kateri je v družbi petih prijateljev. Štirje od njih so sodelovali v srditih bojih v Chinvaliju, prestolnici gruzinske separatistične pokrajine Južne Osetije. Pred sliko je prižgal svečko.
Ergneti, Tbilisi– Da bo Rusija posegla v vojno v Južni Osetiji, je bilo jasno že v petek zjutraj, ko se je oglasil predsednik ruske dume Boris Grizlov. Dejal je, da bo Rusija zaščitila tako svoje mirovnike kot ruske državljane v Južni Osetiji. Tam ima ruski potni list 98 odstotkov prebivalcev. Kmalu zatem se je s podobnim sporočilom v Pekingu oglasil še ruski premier Vladimir Putin. »Rusija bo odgovorila na gruzinsko agresijo,« je bil kratek in jedrnat.
