Moskva – Nekoč najbogatejši Rus Mihail Hodorkovski bo že oktobra na prostosti. To je na radiu Eho Moskvi napovedal glavni urednik časopisa Zavtra Aleksander Prohanov. Skliceval se je na dobro obveščeni vir. Dejal je še, da se je Hodorkovski v zameno za prostost že odpovedal vsakršnemu političnemu delovanju. »Glede Hodorkovskega je stvar rešena,« je zatrdil Prohonov in dodal, da bo že sklenjeni dogovor uresničen šele jeseni, saj se morajo v državi prej zgoditi pomembne spremembe.
Moskva – Devetdesetletnico poboja Romanovih so v Moskvi praznovali z razstavo v katedrali Kristusa Odrešenika, na kateri so predstavili dosežke najmlajšega ruskega voditelja, carja Nikolaja II. Ob okrogli obletnici se večdnevne slovesnosti vrstijo tudi v Jekaterinburgu na Uralu, tam so namreč 17. julija 1918 boljševiki pobili carsko družino. Udeležuje se jih tudi samooklicana zakonita naslednica carske dinastije Marija Vladimirovna, katere odvetniki so na sodišču spet vložili pritožbo na odločitev, da Romanovi niso bili žrtev politične represije. Rusija se izogiba dokončni rehabilitaciji zadnje dinastije modre krvi, saj bi to odprlo pot za visoke odškodninske tožbe.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v torek na srečanju z ruskimi diplomati predstavil prihodnjo rusko zunanjepolitično strategijo. V novem zunanjepolitičnem konceptu, ki ga je zasnovalo zunanje ministrstvo, je eksplicitno zapisano: »Rusko zunanjo politiko izvaja rusko zunanje ministrstvo«. Ko je nekdanji predsednik Vladimir Putin pred osmimi leti predstavil podoben dokument, je monopol nad rusko zunanjo politiko pripadal izključno predsedniku, torej njemu osebno. Tako bo, kot kaže, ostalo tudi v prihodnje.
Moskva – Ruski diplomati bi se morali pri zaščiti nacionalnih interesov izogibati konfrontaciji, je ruskim diplomatov včeraj položil na srce ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Takoj zatem se je sam spustil v konfrontacijo, zvenel pa je skoraj tako kot njegov predhodnik Vladimir Putin v najboljših časih. Napovedal je, da se bo Rusija ustrezno odzvala na ameriške načrte o protiraketnem ščitu v Evropi, ostro je kritiziral neodvisnost Kosova, vojno v Iraku, izjavil pa je tudi, da je Nato s koncem hladne vojne postal zastarela organizacija. Ob nekaterih nedavnih ruskih potezah se je mednarodna skupnost sicer spet začela spraševati: Je hladna vojna res končana?
Moskva – Rusija se je zapletla v nov spor z Zahodom. Skupaj z Kitajsko je namreč v varnostnem svetu Združenih narodov z vetom preprečila prepoved prodaje orožja in finančne in potovalne sankcije proti samodržcu Robertu Mugabeju. Ta je kljub očitkom o volilni goljufiji in obtožbam o ustrahovanju in pobojih opozicijskih aktivistov že tretjič postal predsednik Zimbabveja. V ZDA in Veliki Britaniji so se zaradi tega še enkrat vprašali, ali je Rusija sploh še kredibilna partnerica G8. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je namreč na zadnjem vrhu industrijsko najbolj razvitih držav podprl skupno izjavo, v kateri so se voditelji zavezali, da bodo s finančnimi in drugimi ukrepi stopnjevali pritisk na odgovorne za nedavno nasilje v obubožani afriški državi.
V zatohlem čumu, tradicionalnem bivališču avtohtonih sibirskih ljudstev, se 59-letna Nata Ivanovna Pokačeva predaja popoldanskemu počitku. Zleknjena je na debele jelenje kože. V cvetočem in živahnem Hanti-Mansijsku, središču istoimenskega in z nafto in plinom bogatega ruskega avtonomnega okrožja, predstavlja izumirajoče običaje Hantov, enega od 30 staroselskih sibirskih ljudstev.
Moskva – »Rusija bi morala opustiti zastraševanje nekdanjih republik Sovjetske zveze,« je po obisku v Gruziji izjavila ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice. Ob tem je Rusijo pozvala, naj namesto tega, da prispeva k zaostrovanju, v obeh gruzinskih separatističnih pokrajinah, Abhaziji in Južni Osetiji, pomaga pri reševanju krize. Kot je rekla, se zavzema za začetek pogajanj na najvišji ravni, s katerimi bi dosegli rešitev dolgotrajnega spora. Riceova je Tbilisi obiskala, da bi ublažila stopnjevanje napetosti in da bi Gruziji vnovič izrazila podporo na poti v zvezo Nato. O tem bodo članice zavezništva znova odločale decembra letos.
Moskva – Generalni štab ruske vojske sta minuli ponedeljek zapustila še dva od najvišjih častnikov in sicer generalpolkovnika Jevgenij Karpov in Aleksander Rukšin. V sporočilu za javnost so kot razlog navedli, da sta oba dosegla starostno mejo šestdesetih let, po kateri naj bi se pripadniki vojske upokojili. Ker večina generalov ostaja na položajih še v pozni starosti, so odhodi po mnenju poznavalcev prej posledica sporov z obrambnim ministrstvom, ki ga od februarja lani vodi Anatolij Serdjukov.
