Včeraj so se temperature v ruski prestolnici prvič spustile pod ničlo, začela pa se je tudi mrzlica pred decembrskimi parlamentarnimi volitvami. Predvolilna kampanja se namreč po ruski volilni zakonodaji 3. novembra lahko preseli tudi v medije. Ker pa ti konec tedna izhajajo v okrnjeni obliki in ker Rusijo zaradi praznikov čaka podaljšani konec tedna, se bo predvolilni boj zares začel šele v torek.
V Moskvi se po uradnih ocenah klati 26 tisoč potepuških psov, po neuradnih pa kar trikrat toliko. Povečini se jim ne godi slabo, saj so jih prebivalci ruske prestolnice vzeli za svoje in lepo skrbijo zanje. Tolpe kosmatih štirinožcev, ki zadovoljni mahajo z repom, je v mestu mogoče videti vse leto. V poletni vročini leno dremajo po parkih in tržnicah, kjer se zanje vedno najde dovolj hrane, pozimi se zatečejo v postaje podzemne železnice in celo na metroje.
Moskva – Ruski mediji – verjetno tudi malo iz privoščljivosti – že več dni obširno poročajo o vrenju v sosednji Gruziji, ki se je po rožnati revoluciji leta 2003 odtrgala od Rusije in pod vodstvom proameriškega predsednika Mihaila Saakašvilija stopila na pot, ki vodi v Evropsko unijo in zvezo Nato. Večina Gruzincev še vedno podpira vključevanje v evro-atlantske povezave, ne pa tudi predsednika Saakašvilija, ki mu je na demonstracijah v petek izrekla nezaupnico petdesettisočglava množica. Na trgu pred parlamentom in na osrednji aveniji Rustaveli, kjer je množica Saakašvilija pred štirimi leti dobesedno nosila na rokah, je zdaj nepriljubljenega predsednika mogoče videti na vislicah.
Jutro je turobno. V jesenski Moskvi drugačnih skorajda ni. Na ploščadi pred gledališčem Dubrovka vlada smrtna tišina. Več sto ljudi, zbranih na prizorišču enega najhujših terorističnih napadov v ruski zgodovini, nemo strmi v podobe ubitih talcev. Zaradi nepreglednega števila nageljnov in sveč je stopnišče pred vhodom videti, kot bi bilo prekrito z rdečo preprogo. »Oprostite nam, ker krivcev še vedno nismo kaznovali. Prej ali slej se bo moral vsak soočiti z božjo pravičnostjo,« se iz zvočnika zasliši moški glas. V ozadju igra klasična glasba. Ko v zrak poleti 129 belih balonov – po eden za vsako žrtev –, se množica počasi razide.
Moskva – Nekdanji uslužbenci sovjetske obveščevalne službe KGB, s katerimi se je po prihodu na oblast obdal ruski predsednik Vladimir Putin, so med iztekanjem njegovega mandata čedalje bolj nervozni. Pravzaprav se v krogu ruske politične in gospodarske elite, ki jo povečini sestavljajo nekdanji obveščevalci, t. i. čekisti, že bije srdita vojna za politični vpliv in gospodarske privilegije tudi po predsedniških volitvah leta 2008, na katerih Putin ne more več kandidirati. Prav ta javnosti prikrita vojna po mnenju analitikov tudi najbolj ogroža mirni prenos oblasti v Rusiji.
Moskva – Moskovsko sodišče je ruskega množičnega morilca Aleksandra Pičuškina v ponedeljek obsodilo na dosmrtno ječo. Tako se je končal mesec in pol dolgi sodni proces, ki je bil odprt za javnost in je v Rusiji pritegnil izjemno pozornost. Na milijone ljudi je namreč pred televizijskimi zasloni dan za dnem prežalo na nove podrobnosti prave ruske srhljivke. »Morilec s šahovnico« oziroma »manijak iz Bitcevskega parka«, kakor so Pičuškina poimenovali mediji, je z grozljivimi izjavami vsak dan polnil naslovnice časopisov in bil predmet razprav tako laičnih kot strokovnih omizij.
Moskva – Nekdanji agent ruske tajne službe KGB Aleksander Litvinenko, ki je novembra lani v Londonu umrl zaradi zastrupitve z radioaktivnim polonijem, je bil uslužbenec britanske tajne službe MI6, je v soboto poročal britanski časnik Daily Mail. Sklicuje se na neimenovane britanske tajne agente in diplomate ter navaja, da je Litvinenko za svoje delo dobival 2850 evrov na mesec in da ga je v delo vpeljal direktor MI6 John Scarlett, ki je kot tajni agent nekoč delal v Moskvi. Vohunska drama je tako dobila nove razsežnosti.
