Kijev – Slovenski predsednik Danilo Türk končuje dvodnevni uradni obisk v Ukrajini, kjer poglablja politične in gospodarske vezi med državama. »Evropska unija ni samo ekonomska unija, ampak je utemeljena tudi na skupnosti vrednot,« je poudaril v Kijevu, kjer je izrazil podporo ukrajinskemu vstopu v Evropsko unijo, ki pa ni mogoč brez izpolnjevanja kriterijev za članstvo. »Poleg tega je za to tako v Ukrajini kot v Evropski uniji potrebna politična volja. Slovenija je opredeljen, čvrst dejavnik krepitve politične volje znotraj Evropske unije,« je z načelnim stališčem nastopil na srečanju z ukrajinskim predsednikom Viktorjem Janukovičem.
Kijev – Na okrožnem sodišču v Kijevu bodo predvidoma danes razglasili sodbo proti nekdanji ukrajinski premierki Juliji Timošenko, ki je obtožena zlorabe položaja pri podpisu pogodbe z Rusijo za dobavo plina. Sojenje so prekinili konec septembra, domnevno zato, da bi predsedniku Viktorju Janukoviču omogočili najti rešitev, s katero bi utišal kritike EU in se hkrati izognil podobi poraženca. Poznavalci razmer so napovedovali, da bo to poskušal doseči z dekriminalizacijo 365. člena kazenskega zakonika, ki za zlorabo položaja predvideva zaporno kazen, a so poslanci vrhovne rade to možnost prejšnji teden zavrnili. To pomeni, da Timošenkovo v primeru obsodbe čaka od 7 do 14 let zapora. Pred razglasitvijo »zgodovinske sodbe« smo preverili razpoloženje v taborih njenih zagovornikov in nasprotnikov.
»Ko so nam leta 2004 v Barceloni podelili Nansenovo nagrado Visokega komisariata Združenih narodov za begunce, so na mojo nesrečo na slovesnost povabili tudi ambasadorko dobre volje Angelino Jolie. Pojma nisem imela, kdo je, vendar zaradi nje ni nikogar zanimalo, kdo sem in kaj počne človekoljubna organizacija Memorial. Ljudje so se do nje obnašali kot verniki, ki srečajo Jezusa Kristusa. Kričali so: 'Angelina, dotakni se me!' Ko so mi podelili nagrado, so ljudje tudi k meni začeli prihajati po avtograme. Spraševali so me, ali sem ruska Angelina Jolie. 'Upam, da ne,' sem jim hitela odgovarjati.«
Moskva – V Rusiji se danes spominjajo pete obletnice umora preiskovalne novinarke Ane Politkovske, ki je vsemu svetu razkrivala ruske zlorabe v Čečeniji, molčala pa ni niti o zločinih čečenskih upornikov. Ker se hočejo izogniti politizaciji žalnih slovesnosti v predvolilnem obdobju, bodo v njen spomin letos potekale brez javnega shoda, ki se je v Moskvi vsako leto začel z igranjem glasbe, ki jo je na usodni dan med vračanjem z dela poslušala v avtomobilu. Pred vrati svojega doma je umrla ob 16.30 po moskovskem času. Stara je bila 48 let.
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je konec septembra potrdil, da se bo na volitvah marca prihodnje leto potegoval za tretji predsedniški mandat, zdaj pa je v uvodniku časopisa Izvestija predstavil svojo vizijo integracije postsovjetskega prostora po zgledu Evropske unije, ki jo je poimenoval Evrazijska unija. Ker sodi zunanja politika v domeno Kremlja, je predstavitev zunanjepolitičnega megaprojekta mogoče razumeti kot nedvoumno potrditev Putinovih predsedniških ambicij. Projekt dolgoročnega gospodarskega razvoja nekdanjih sovjetskih republik je razgrnil v letu dvajsete obletnice razpada ZSSR, zato so mu na zahodu nemudoma pripisali ambicije oživljanja Sovjetske zveze. Razpad sovjetskega imperija je Putin pred leti resda označil za največjo geopolitično katastrofo 20. stoletja, »vendar bi bilo naivno restavrirati ali kopirati preteklost«, je zavrnil omenjene razlage.
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je Evropsko unijo posvaril, da bo ruska vlada pozorno spremljala dogajanje v zvezi s preiskavo zaradi suma neupoštevanja pravil o varstvu konkurence, ki jo je evropska komisija prejšnji teden sprožila v podružnicah ruskega plinskega monopolista Gazprom v vzhodni in srednji Evropi. »Ali so že priprli kakšnega predstavnika Gazproma?« je zahteval odgovor od predsednika Gazpromove uprave Alekseja Millerja, ki je aretacije zanikal. Pri Gazpromu ne dvomijo, da gre za politično motivirano akcijo Evropske unije, ki se boji še večje odvisnosti od ruskega plina. Pol milijarde evropskih porabnikov in 20 milijonov evropskih podjetij uvozi kar 60 odstotkov vsega plina. Večino prav iz Rusije.
Šibkejši člen vladajočega ruskega tandema
Moskva – V Kijevu so prekinili sodni proces proti nekdanji ukrajinski premierki Juliji Timošenko, ki je obtožena zlorabe položaja pri podpisu pogodbe z ruskim plinskim monopolistom Gazpromom, s katero se je pred dvema letoma končala ukrajinsko-ruska plinska vojna. Sojenje se bo predvidoma nadaljevalo 11. oktobra, ko naj bi tudi izrekli sodbo. Državno tožilstvo za najbolj razvpito ukrajinsko opozicijsko političarko zahteva sedem let zapora, obtoženka pa ne dvomi, da ji bodo toliko let tudi prisodili.
Moskva – Nekdanji ruski finančni minister in namestnik premiera Aleksej Kudrin, ki sta ga po javnem sporu z ruskim predsednikom in najverjetnejšim bodočim premierom Dmitrijem Medvedjevom na položaju zamenjala njegov namestnik Anton Siluanov in namestnik premiera Igor Šuvalov ter nekdanji predsednik liberalne stranke Prava stvar Mihail Prohorov, sta prvi žrtvi predvolilnih zakulisnih političnih iger v Rusiji. Ker sta odstopila po javnem pranju umazanega perila, kar je v Rusiji redkost, bi njun odhod s položaja kaj lahko pomenil uvod v velike politične in gospodarske pretrese.
