Sankt Peterburg – V Sankt Peterburgu poteka 15. Mednarodni gospodarski forum. Tokrat so v ospredju gospodarstva v vzponu iz skupine Brik (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska), ki naj bi v prihodnjih treh desetletjih po obsegu prehitele gospodarstva zdaj šestih največjih industrijsko razvitih držav. Zato je forum v Sankt Peterburgu že mogoče imenovati odskočna deska za novo svetovno gospodarsko, posledično pa tudi politično ureditev.
Moskva – »Občutek imam, da se je zgodil čudež, kakršni pri nas niso ravno pogosti. Prepričan sem bil, da gre za politični proces in da sem že vnaprej obsojen na poraz,« je predsednik upravnega odbora ruske človekoljubne organizacije Memorial Oleg Orlov pozdravil oprostilno sodbo v kazenskem postopku zaradi obrekovanja, ki ga je proti njemu sprožil čečenski predsednik Ramzan Kadirov. Podlaga zanj so bile obtožbe Orlova, da je odgovoren za smrt njihove sodelavke Natalije Estemirove, ki so jo v Čečeniji ugrabili in ubili pred dvema letoma.
Moskva – V predmestju Moskve so pokopali nekdanjega polkovnika ruske vojske Jurija Budanova, ki je bil simbol zločinov ruske vojske v Čečeniji in je konec tedna postal žrtev umora po naročilu. Med drugo čečensko vojno je poveljeval 160. gardijskemu tankovskemu polku, za kar je bil odlikovan z medaljo za hrabrost, ki so mu jo pozneje odvzeli skupaj z nazivom. Zaradi ugrabitve in umora 18-letne Čečenke Elze Kungajeve so ga leta 2003 obsodili na desetletno zaporno kazen. Postal je prvi in doslej edini obsojeni ruski vojni zločinec, kar je pred desetimi leti močno polariziralo rusko družbo, podoben učinek pa utegne imeti tudi njegov umor. Zgodil se je le dva dni pred dnevom Rusije, praznikom ruskega domoljubja, zato je še bolj verjetno, da je šlo za provokacijo z namenom podžgati medetnično napetost. Na praznični dan je peščica ruskih nacionalistov že pripravila shod v njegovo podporo. »Ubili so heroja, kar je treba maščevati,« je bilo mogoče prebrati na njihovih transparentih.
V Rusiji praznujejo dan Rusije, praznik, ki pod tem imenom obstaja od leta 2002 in se je prej imenoval dan neodvisnosti, ki so jo v ruski dumi razglasili 2. junija 1990. Ker na milijone Rusov pokojnemu ruskemu predsedniku Borisu Jelcinu še zdaj ne more odpustiti razpada sovjetskega imperija, je njegov naslednik Vladimir Putin prazniku ruskega vojaškega, kulturnega in znanstvenega preporoda nadel politično manj občutljivo ime. Z razmeroma novim praznikom, ki se v zavesti Rusov še ni povsem zasidral, želi rusko vodstvo zmanjšati postsovjetsko nostalgijo in okrepiti rusko domoljubje. Neprijetna praznična resnica je, da kljub desetletju gospodarske rasti kar petina državljanov sanja predvsem o tem, da bi zapustila državo.
Moskva – Britanija, Francija, Nemčija in Portugalska so v sredo v varnostnem svetu Združenih narodov predstavile osnutek resolucije o Siriji, v kateri obsojajo tako nasilje režima predsednika Bašarja al Asada nad opozicijskimi protestniki kot tudi nasilje nad varnostnimi službami, ne vsebuje pa poziva k vojaškemu posredovanju. O resoluciji naj bi v prihodnjih dneh glasovali v varnostnem svetu Združenih narodov, kjer ruske podpore ne kaže pričakovati. Iz izjav visokih ruskih predstavnikov je mogoče razbrati, da je to posledica slabih izkušenj iz Libije, kjer naj bi zavezniške enote presegle pooblastila iz resolucije številka 1973. Za rusko zadržanost so zaslužni tudi ruski interesi v Siriji, ki ruskemu vojaškemu ladjevju omogoča dostop do Sredozemskega morja.
Moskva – V Nižnem Novogorodu se danes končuje dvodnevno vrhunsko zasedanje med Evropsko unijo in Rusijo, ki ga je zasenčila ruska prepoved uvoza evropske zelenjave, zato bi ga lahko imenovali kar vrh kislih kumaric. Ruska stran ostaja gluha za pozive evropskih predstavnikov k umiku embarga. »Na vrhu bomo ponudili španske, nemške in naše dobre kumarice. Videli bomo, katere bodo izbrali gostje iz Evrope,« je bil za francosko tiskovno agencijo AFP sarkastičen neimenovani predstavnik ruske delegacije.
Moskva – V Nižnem Novogorodu se začenja 27. vrhunsko srečanje med Evropsko unijo in Rusijo, ki ga bo, kakor kaže, zasenčil spor zaradi ruske prepovedi uvoza zelenjave iz držav Evropske unije, za kar se je rusko vodstvo odločilo iz strahu pred širjenjem okužbe z nevarno bakterijo Ehec. Razpoloženje na vrhu so že v preteklosti večkrat skalili spori zaradi plina, sodni proces proti ruskemu oligarhu Mihailu Hodorkovskemu, sumljiva smrt odvetnika Sergeja Magnickega in umor novinarke Ane Politkovske. »Veselim se konstruktivnega dialoga z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom. Naše partnerstvo za modernizacijo bo dobilo dodatno spodbudo v vrednosti dveh milijardi evrov. Prepričan sem tudi, da bomo Rusiji pomagali, da bo še letos vstopila v Svetovno trgovinsko organizacijo,« je bil na predvečer vrha spravljiv predsednik evropske komisije José Manuel Barroso. Pred tem so v Bruslju Rusiji celo grozili, da je zaradi zadnjega spora ogroženo njeno članstvo v STO.
Moskva – V Rusiji še niso umaknili prepovedi uvoza zelenjave iz Evropske unije, ki so jo sprejeli, da bi se izognili širjenju infekcije s smrtonosno bakterijo Ehec, četudi sta zaradi tega ogrožena skorajšnji vrh med Evropsko unijo in Rusijo ter celo ruski vstop v Svetovno trgovinsko organizacijo. Spor so v Moskvi poskušali zgladiti predstavniki generalnega direktorata evropske komisije za zdravje in varstvo potrošnikov, vendar niso dosegli nič.
Moskva – Finančni ministri Evrazijske gospodarske skupnosti, ki vključuje nekdanje sovjetske republike in v kateri ima glavno besedo Rusija, so na sobotnem srečanju potrdili odločitev o tri milijarde dolarjev vrednem kreditu za Belorusijo, v zameno pa je moralo belorusko vodstvo privoliti v privatizacijo, česar so se dolgo izogibali. Dokaz za to, da se je desetmilijonska Belorusija znašla pred bankrotom, je tudi njeno moledovanje pri Mednarodnem denarnem skladu, ki v zameno prav tako pričakuje drastične gospodarske reforme. Belorusija pa ni samo gospodarsko na kolenih, ampak tudi politično, saj v popolni osami živi že vse od spornih predsedniških volitev decembra lani, na katerih je že četrtič zmagal avtoritarni predsednik Aleksander Lukašenko.
Moskva – »Spali smo. Nato sem pograbila vnučko in bežala. Vse je razneslo,« je starejša gospa, oblečena samo v spalno srajco, za televizijo Vesti-24 opisovala četrtkovo zvočno in ognjeno kataklizmo v skladišču streliva v ruski republiki Udmurtija, zaradi katere so morali iz okoliških mest in vasi evakuirati kar 28.000 ljudi. V eksplozijah, ki so odmevale vso noč in ves petek, je bilo ranjenih 52 ljudi, dve starejši osebi sta umrli zaradi težav s srcem, enega vojaka pogrešajo. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je obrambnemu ministru Anatoliju Serdjukovu naložil, naj takoj najde in kaznuje odgovorne za incident. »Treba jim bo odvzeti epolete!« je bil odločen.
