Z največjimi mošejami se seveda kiti arabski svet, zlasti Savdska Arabija z mošejami v Meki in Medini (na fotografiji), ki sta daleč največji in najpomembnejši na svetu. 691V Sankt Peterburg stoji ena od najlepših mošej v Rusiji. Modra mošeja je bila zgrajena leta 1910 in je skorajda kopija mavzoleja azijskega osvajalca Timurlenka v mestu Samarkand v Uzbekistanu.364Glavna mošeja Čečenije stoji na bregu reke Sunža in je del širšega Islamskega arhitekturnega kompleksa....
Z največjimi mošejami se seveda kiti arabski svet, zlasti Savdska Arabija z mošejami v Meki in Medini (na fotografiji), ki sta daleč največji in najpomembnejši na svetu. 691V Sankt Peterburg stoji ena od najlepših mošej v Rusiji. Modra mošeja je bila zgrajena leta 1910 in je skorajda kopija mavzoleja azijskega osvajalca Timurlenka v mestu Samarkand v Uzbekistanu.364Glavna mošeja Čečenije stoji na bregu reke Sunža in je del širšega Islamskega arhitekturnega kompleksa. Osrednja dvorana mošeje je pokrita z ogromno kupolo, visoko 32 metrov, njen premer je 16 metrov. Zunanjost in notranjost mošeje sta obloženi s travertinom in marmorjem, notranjost pa pokriva beli marmor z otoka Marmara v Marmarskem morju. 699V Španiji je med najlepšimi velika srednjeveška mošeja v Cordobi, ki so jo konkvistadorji preuredili v stolnico. Ta mošeja je eden od najbolj dodelanih spomenikov mavrske arhitekture. 162Veliko mošejo v Delhiju je dal zgraditi šah Džahan, ki je postavil tudi sloviti Tadž Mahal.KOLNMediji so naravnost obsedeni s popisovanjem največjih mošej in lani so bili časopisi denimo polni zgodb o »največji mošeji v Evropi«, kot so označili osrednjo mošejo v Kölnu.141Največjo koncentracijo muslimanov ima Moskva (14 odstotkov prebivalstva), kjer je leta 2015 vrata odprla t. i. Katedralna mošeja s kar 79 metrov visokimi minareti, za katere velja, da so najvišji v Evropi, sprejme pa 10.000 vernikov.
Lepota in razkošje Islama Srce Čečenije v Groznem ali Velika mošeja v Mahačkali; obe se doma kitita z nazivom največje mošeje v Rusiji Z največjimi mošejami se seveda ponaša arabski svet, zlasti Savdska Arabija z mošejami v Meki in Medini Evropska »muslimanska« demografska projekcija
Pred vhodom sem ponižno snela obutev, si nadela naglavno ruto in izbrala eno od več deset dolgih ženskih halj turkizne barve, ki so lično visele ob vhodu. Vstop v Srce Čečenije, kot so poimenovali največjo mošejo v Rusiji in pogojno tudi v Evropi, za ženske nikakor ne pride v poštev brez posebne obleke za namaz, kot v Islamu pravijo obredni molitvi.
»Z mošejo se vse začenja. Tukaj človek najde mir, zadovoljstvo. Takšno funkcijo, kot jo ima srce v človeškem telesu, ima v Islamu mošeja,« je zadovoljstvo z izbiro imena izrazil eden od imamov, ki jih je v omenjeni mošeji kar osem. Čeprav je mošeja stara šele dobrih deset let, se že uvršča na večino seznamov najlepših primerkov Islamske arhitekture na svetu. Grozni, glavno mesto ruske republike Čečenije, ki leži na Severnem Kavkazu in so ga Združeni narodi leta 2003 – po dveh rusko-čečenskih vojnah – označili za najbolj porušeno mesto po drugi svetovni vojni, je tudi po zaslugi veličastne arhitekture kot feniks zrasel iz pepela. Pred vojno je veljal za najlepše in najbolj zeleno mesto Severnega Kavkaza. Zdaj mu pravijo Dubaj Severnega Kavkaza, in ko sem se z razgledne terase 40-nadstropnega kompleksa nebotičnikov »Grozni City« v mraku ozrla proti bogato osvetljenemu religioznemu kompleksu, sem morala priznati, da je neka podobnost. Na pompoznih stolpnicah so utripale luči in izpisovale: »Ljubim preroka Mohameda!« V Čečeniji je prav vse podrejeno Islamu.
Srce Čečenije
Mošeja je znana tudi pod imenom mošeja Ahmada Kadirova, muftija samooklicane Čečenske republike Ičkerije in prvega predsednika Čečenije ter očeta sedanjega predsednika Ramzana Kadirova. Ta naslovnice svetovnih medijev polni zlasti zaradi svoje avtoritarnosti in kršenja človekovih pravic ter nagnjenosti k razkošju, v domovini pa velja za dobrega gospodarja, ki se mu ponoči zahvaljujejo z rdečim neonskim napisom: »Ramzan, hvala ti za Grozni«. Kult osebnosti v najbolj pravem pomenu besede. »Ko se je na oblast povzpel Ramzan Kadirov, so začeli govoriti, da gradi Potemkinovo vas, in se spraševati, zakaj je to potrebno. Kot človek, ki je šest let hodil po ruševinah, pozdravljam našo Potemkinovo vas. Nihče se nikoli ne bi smel navaditi na ruševine. Nič ne bi imela proti, če bi zgradili še bolj razkošno mesto,« kritike zunanjega razkošja v sicer revni republiki zavrača direktorica mestne knjižnice Sacita Izrailova. Blišč je ne moti, četudi za razkošnim pročeljem menda živijo le redki izbranci.Tudi ogromna mošeja je bila ob našem obisku skorajda prazna, kar je bil nemara razlog, da sem v dvorani iz belega marmorja in zlata ter pokriti z debelimi orientalskimi preprogami ob pogledu na ogromno kupolo dejansko začutila mir in spokojnost, o kakršni mi je malo prej govoril imam. Pri gradnji »ponosa Čečenije« s površino 5000 kvadratnih metrov ter 62 metrov visokimi osmanskimi minareti, kar jih uvršča med najvišje minarete v južni Rusiji, so se zgledovali po mošeji sultana Ahmeda v Istanbulu, ki je znana tudi pod imenom Modra mošeja. Leta 1609 jo je dal zgraditi sultan Ahmed I., končana je bila sedem let pozneje in brez dvoma sodi med najlepše turške mošeje.
1001 noč v Groznem
Glavna mošeja Čečenije stoji na bregu reke Sunža in je del širšega Islamskega arhitekturnega kompleksa, ki poleg mošeje vključuje še Rusko Islamsko univerzo šejka Kunta-hažija, čečenskega sufističnega mistika oziroma nekakšnega čečenskega Gandija, saj je bil privrženec ideologije nenasilja in pasivnega odpora, na 14 hektarjev velikem območju pa je tudi duhovna uprava muslimanov Republike Čečenije.Osrednja dvorana mošeje je pokrita z ogromno kupolo, visoko 32 metrov, njen premer je 16 metrov. Zunanjost in notranjost mošeje sta obloženi s travertinom in marmorjem, notranjost pa pokriva beli marmor z otoka Marmara v Marmarskem morju. Stene krasijo verzi iz korana, izdelani iz najboljšega zlata, enega od stolpov krasi zastekljena vitrina, v kateri je šopek vrtnic iz čistega zlata in diamantov, kar 2,5 kilograma najkakovostnejšega zlata pa so uporabili tudi pri izdelavi razkošnih lestencev, ki so okrašeni s čečenskimi ornamenti in kristali Swarovski. Vsega skupaj gre za 36 lestencev, njihove oblike pa spominjajo na tri najsvetejša mesta Islama; 27 jih je imitacija mošeje Al-Aqsa v Jeruzalemu, osem jih posnema Prerokovo mošejo v Medini, ki lahko sprejme milijon vernikov, največji pa Veliko mošejo v Meki, v katero se med hadžem lahko zgrne štiri milijone vernikov. Molitvena niša v steni kible, to je del zidu v stavbi, ki označuje smer molitve, je visoka kar osem metrov. Poleg kible in minareta, ki ima podobno funkcijo kot zvonik cerkve, iz katerega pozivajo k molitvi, je nepogrešljiv element mošeje tudi mimber, nekakšna prižnica, s katere se oglaša imam. »Lepotica Čečenije« je impozantna tudi od zunaj, za kar ima zasluge razsvetljava v treh ravneh; reflektorji osvetljujejo spodnje dele in minarete, sledi poudarjena osvetlitev arhitekturnih elementov stavbe, praznična osvetljava pa omogoča vizualno povečanje minaretov in dinamično osvetlitev osrednje kupole. Za pravo igro barv poskrbijo tudi zunanji vodometi. Kot bi se znašel v pravljici 1001 noč! Pa je pravljica v mestu s tako zloveščim imenom, kot je Grozni, sploh mogoča?»Če bi pred osemnajstimi leti na pločniku, polnem ruševin, kjer si moral hoditi zelo previdno, da se ne bi spotaknil, razpadajoči zidovi pa so bili ovešeni z napisi Tukaj živijo ljudje, lahko pogledal v prihodnost in zagledal brezmadežno avenijo ter nebo, po katerem ne hrumijo sovražnikova letala, verjetno naša družina sploh ne bi zapustila domačega kraja,« je na glas razmišljala Lejla Umm Hurir ob obisku rodnega Groznega, od koder se je z družino umaknila leta 2000, na vrhuncu silovitega ruskega bombardiranja. Sto šestdeset tisoč Čečenov še danes živi zunaj meja te muslimanske republike z nekaj več kot milijon prebivalci.
Zares največja je v Dagestanu
Po razpadu Sovjetske zveze ter njene ateistične politike se je na pretežno muslimanskem Severnem Kavkazu začel obsežen proces obnove starih mošej in gradnje novih, kar je finančno izdatno podprla oblast v Moskvi. Danes ima Čečenija skoraj tisoč mošej, sosednji Dagestan pa celo dvakrat ali trikrat toliko. V resnici se prav Dagestan (in ne Čečenija) ponaša z največjo mošejo v Rusiji; Velika mošeja v Mahačkali, glavnem mestu Dagestana, lahko sprejme do 17 tisoč vernikov. V Dagestanu je tudi najstarejša mošeja v Rusiji, to je mošeja Jumah v Derbentu, ki je prav tako uvrščena na Unescov seznam kulturne dediščine. Med letoma 733 in 734 so jo zgradili v Derbentu na jugu Dagestana, kjer je odmeval celo prvi adhan, muslimanski klic k molitvi, na ozemlju današnje Rusije, kjer je Islam druga največja veroizpoved po pravoslavnem krščanstvu, zato ga je ruski predsednik Vladimir Putin označil celo za »integralni del ruske kulturne kode«. Islam je v Rusijo prišel že v 7. stoletju, od takrat pa se izmenjujejo obdobja konfliktov med muslimansko manjšino in pravoslavno večino ter obdobja medsebojnega sodelovanja in podpore, ki smo mu z redkimi izjemami priča tudi zdaj.Po uradnih podatkih v Rusiji trenutno živi od 16 do 20 milijonov muslimanov, kar je od 12 do 15 odstotkov prebivalstva Ruske federacije. Po navedbah velikega muftija Rusije, šejka Rawila Gaynetdina, ruska muslimanska skupnost šteje celo 25 milijonov članov. Do leta 2020 naj bi muslimani sestavljali že petino tamkajšnjega prebivalstva. Gaynetdin rast muslimanske populacije povezuje z večjo rodnostjo med muslimani ter priseljevanjem prebivalcev iz pretežno muslimanskih držav Srednje Azije.
Od najbolj severne do najbolj bele
Največjo koncentracijo muslimanov ima Moskva (14 odstotkov prebivalstva), kjer je leta 2015 vrata odprla t. i. Katedralna mošeja s kar 79 metrov visokimi minareti, za katere velja, da so najvišji v Evropi, sprejme pa 10.000 vernikov. Moskvi sledita Jekaterinburg na Uralu ter severna ruska prestolnica Sankt Peterburg, kjer stoji ena od najlepših mošej v Rusiji – Modra mošeja. Zgrajena je bila leta 1910 in je skorajda identična mavzoleju azijskega osvajalca Timurlenka v mestu Samarkand v Uzbekistanu. Veliko muslimanov živi tudi v regijah, kjer so pred nastankom enotne ruske države obstajale Islamske države. Poleg ruskih republik na Severnem Kavkazu, se pravi že omenjenih Čečenije, Dagestana in Ingušetije, Kabardino-Balkarije ter Karačajo-Čerkezije, sta taka še Baškortostan, kjer stoji Velika mošeja in medresa Lala Tulpan, ki je bila zgrajena v 90. letih prejšnjega stoletja in velja za najbolj modernistično, in Tatarstan, kjer stoji kazanski Kul Šarif, mošeja z največjim številom minaretov, ki je vpisana tudi na Unescov seznam kulturne dediščine. Zgrajena je na mestu legendarnega minaretskega templja, ki je bil porušen med letoma 1547 in 1552 v času pohodov ruskega carja Ivana Groznega. V Kazanu, glavnem mestu Tatarstana, imajo tudi edino povsem belo mošejo v Rusiji – mošejo Bulgar. Bela barva v Islamu simbolizira čistost in mir in jo muslimani po vsem svetu nosijo ob petkovih molitvah ter na romanjih.Nekaj posebnega je tudi mošeja Nurda Kamal, ki so jo leta 1998 odprli v industrijskem mestu Norilsk na severu Sibirije in se je v Guinessovo knjigo rekordov uvrstila kot najbolj severna mošeja na svetu.
Red in usklajenost
Zdi se, kot da bi se ves muslimanski svet podal v tekmo za največjo, najbolj veličastno ter najlepšo mošejo, kar je razumljivo, saj »lepota v svetu Islamskega razmišljanja pomeni red in usklajenost, kar je na splošno tudi osnovno pravilo življenja. Hadis (izročilo tradicije) pravi ‘Bog je lep in ljubi lepoto’,« pojasnjuje Beatriz Tomšič Čerkez s katedre za Islamsko arhitekturo na fakulteti za arhitekturo in urbanizem univerze v Buenos Airesu. Muslimani lahko sicer molijo kjerkoli, izjema so pokopališča, toaletni prostori in druga »nečista mesta«, saj je v skladu z izrekom preroka Mohameda »celotna zemlja mošeja«. V ožjem pomenu besede je mošeja osrednja molilnica, v kateri se morajo vsi moški zbrati vsaj ob petkovih molitvah, pa tudi učilnica in dvorana za skupinska srečanja. Poimenovanje izvira iz arabske besede mesdžid, kar pomeni mesto prostracije oziroma priklanjanja. V slovenščini poznamo tudi izraz džamija, ki prav tako izvira iz arabske besede džamea, ki pomeni skupnost, skup, društvo, združenje, skupino in so jo k nam verjetno prinesli priseljenci iz držav nekdanje Jugoslavije. »Velikosti mošeje ne merimo po površini in višini minareta. Pompoznost in veličastnost nista pomembni. Velika je tista mošeja, ki promovira znanje in poučevanje znanosti. Plemenito jo dela to, da se bori proti nevednosti in neumnosti,« je francoski imam in teolog Tarik Abuo Nour zanikal trditve o Islamskem svetu, ki se žene za vedno večjimi in bolj grandioznimi primerki Islamske arhitekture.
Več muslimanov, več mošej
Nasprotno so mediji naravnost obsedeni s popisovanjem največjih mošej in lani so bili časopisi denimo polni zgodb o »največji mošeji v Evropi«, kot tako so označili osrednjo mošejo v Kölnu v Nemčiji. Ponaša se s 37 metrov visoko kupolo, dvema 55-metrskima minaretoma, razteza se na 4500 kvadratnih metrih in sprejme do štiri tisoč vernikov. Turška skupnost v Nemčiji je v gradnjo vložila 35 milijonov evrov. Število muslimanov v Nemčiji je med letoma 2010 in 2016 naraslo s 3,3 milijona (4,1 odstotka prebivalstva) na skoraj pet milijonov, drugo prebivalstvo pa je upadlo s 77,1 milijona na 76,5 milijona. Glavni razlog za rast števila muslimanov v Nemčiji je seveda priseljevanje. Tudi če se val priseljevanja takoj ustavi, bo njihovo število naraščalo, trdijo raziskave, saj so nemški muslimani v povprečju precej mlajši in imajo več otrok. V skladu z demografsko projekcijo raziskovalnega centra Pew bo, tudi če se migracije ustavijo, število muslimanov v Nemčiji do leta 2050 s pet milijonov naraslo na šest milijonov (8,7 odstotka prebivalstva). Ob zmernem priseljevanju bo število muslimanov naraslo na 8,5 milijona (10,8 odstotka), množično priseljevanje pa bi njihovo število dvignilo na 17,5 milijona (19,7 odstotka). Še precej večja rast se obeta Franciji, ki je, če izvzamemo Rusijo, že zdaj evropska država z največjim odstotkom muslimanov. Sedaj v Franciji živi 5,7 milijona muslimanov, do leta 2050 pa bi jih bilo lahko že 13,3 milijona, kar je 18 odstotkov prebivalstva. Največja mošeja v Franciji je Velika mošeja v Evryju v južnem predmestju Pariza, ki lahko sprejme do pet tisoč vernikov.Na sezname najlepših mošej se redno uvršča tudi Velika mošeja, ki so jo v petem pariškem okrožju zgradili že davnega leta 1926. Združuje arhitekturne tradicije Severne Afrike in Španije, kjer med najlepše zagotovo sodi velika srednjeveška mošeja v Cordobi, ki so jo konkvistadorji preuredili v stolnico. Ta mošeja je eden od najbolj dodelanih spomenikov mavrske arhitekture. Španski muslimani Rimskokatoliško cerkev že od leta 2000 zaman prosijo, naj jim v stolnici dovoli molitve.
Simbolno priznanje evropskega Islama
Naraščanje števila muslimanov se obeta tudi v Belgiji, na Švedskem ter v Italiji, kjer stoji največja mošeja zunaj muslimanskega sveta – Rimska mošeja, ki lahko sprejme več kot 12.000 vernikov in se razteza na 30.000 kvadratnih metrih. Do leta 2050 naj bi muslimani sestavljali tudi 17 odstotkov prebivalstva Velike Britanije, kjer stojita kar dve mošeji velikanki; mošeja Baitul Futuh v Mordenu za 13.000 vernikov ter mošeja v vzhodnem Londonu, ki sprejme 7500 ljudi. Leta 2010 je svoja vrata odprla tudi mošeja Esslam v Roterdamu na Nizozemskem, ki sprejme kakih 3000 vernikov. Med gradnjo je večkrat prišlo do zastojev zaradi nasprotovanja skrajno desničarske stranke Geerta Wildersa. Težave zaradi opozicije ter pomanjkanja financ zaznamujejo tudi gradnjo džamije v Ljubljani. Muslimanska skupnost v Sloveniji je druga največja za rimskokatoliško in leta 2002 se je za muslimane izreklo nekaj več kot 29.000 prebivalcev, kar je 2,4 odstotka prebivalstva Slovenije. Največja koncentracija muslimanov je v Ljubljani in njeni okolici ter na Jesenicah. »Mošeje v Evropi imajo predvsem simbolni pomen v smislu priznanja evropskega Islama. Muslimani ne pozivajo k ogromnim mošejam, pač pa si samo želijo svoje obrede opravljati v spodobnih okoliščinah,« je prepričan politolog Haoues Seniguer z univerze v Lyonu.
Katera je v resnici največja?
Z največjimi mošejami se seveda kiti arabski svet, zlasti Savdska Arabija z mošejami v Meki in Medini, ki sta daleč največji in najpomembnejši na svetu. V Indoneziji, ki je z več kot 200 milijoni prebivalcev največja muslimanska država, stoji Mošeja neodvisnosti, ki je četrta največja na svetu. V Islamabadu, glavnem mestu Pakistana, druge najštevilnejše muslimanske države, imajo mošejo Fajsal, ki sprejme kar 300.000 vernikov, prepoznavna pa je tudi mošeja v Lahoreju, ki je bila zgrajena med letoma 1673 in 1674 in sodi med najbolj znane arhitekturne spomenike indijsko-Islamske sakralne arhitekture. Pakistanu po številu muslimanov sledi Indija, Velika mošeja v Delhiju pa je zagotovo njen največji ponos. Zgraditi jo je dal šah Džahan, ki je postavil tudi sloviti Tadž Mahal. V Daki, glavnem mestu Bangladeša, stoji mošeja Sladki dom, med največjimi pa velja omeniti še mošejo Hasana II. v Maroku, mošejo Šejka Zajda v Združenih arabskih emiratih, mošejo Sultana Kabusa v Omanu, spregledati pa ne smemo niti največje mošeje na Kitajskem, praznične mošeje Eid Kah, ki stoji v mestu Kašgar, kjer živijo muslimanski Ujguri. Kitajska se z nekaj več kot 24 milijoni muslimanov uvršča med dvajseterico držav z največjim številom muslimanov. »Islam doživlja preporod in število muslimanov narašča po vsem svetu. V Rusiji in ZDA so se številni ljudje denimo že spreobrnili v Islam. Prihodnost pripada muslimanom,« me je na vlaku iz Moskve v Sankt Peterburg že leta 2012 prepričeval Abdul Vahed Nijazov, predsednik Islamskega kulturnega centra Rusije. Na svojem mobilnem telefonu je ponosno razkazoval selfije z znanimi muslimani, od pokojnega ameriškega boksarja Muhammada Alija do turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana.
Islamska renesansa
V njegovem albumu so bile tudi fotografije z odprtja novih mošej po vsem svetu, kar dokazuje, kako velik pomen muslimanska skupnost pripisuje odpiranju vedno novih religioznih objektov. Tako sem od njega denimo izvedela, da bodo na Reki že kmalu odprli prvo mošejo na obrežju Jadranskega morja, leta 2013 je dejansko odprla svoja vrata, ogromno pa je znal povedati tudi o džamiji v Ljubljani.»Se z njo v naše kraj vračajo zlati časi multikulturnosti, ki smo jim bili priča v 18. in 19. stoletju, ko so bili priljubljeni Daljni vzhod, Indija in Bližnji ter Srednji vzhod,« se sprašuje doc. dr. Beatrize Tomšič Čerkez iz Buenos Airesa, ki že vrsto let živi v Sloveniji. »Slovenija je takrat dobila lepe primere ‘orientalistične’ opreme prostorov. Takšna sta dvorec Jelšingrad in grad v Murski Soboti. Plemiške rezidence so se hvalile z razstavljanjem vzhodnjaškega inventarja, celo Žiga Herberstein se je dal večkrat slikati v turški opravi, na ptujskem gradu je razstavljena zbirka turkerij,« je Čerkezova omenila slike s turškimi motivi, ki so nastale v 17. stoletju in so jih na Ptuj prinesli iz gradu Vurberk. Na njih so upodobljeni znameniti turški in evropski vojskovodje in dostojanstveniki, dame iz Osmanskega imperija in prebivalci daljnih dežel. Zbirka dokumentira zgodnje zanimanje izobraženih Evropejcev za tuje kulture in je največja v Evropi.
Napredek na Zahodu je bil nekoč nedvomno povezan tudi s svetom Islama, zato naj z nekaj drznosti zapišemo, da je Islam pravzaprav integralni del evropske kulture. ■