Rongcheng v provinci Shandong je ena od 48 kitajskih regij, v katerih že šest let izvajajo pilotno različico projekta. Tako so se izkazali, da jih zdaj v Pekingu promovirajo kot enega od idealnih modelov. Danes je pomol v Santa Monici ena od najbolj priljubljenih turističnih točk Los Angelesa. Vsaka generacija ima neki inštrument, s katerim se artikulira. Mi smo imeli televizijo, kitare in gramofone, današnja mladina ima telefone. Če več kot pol leta pomagaš nekomu, ki ni tvoj krvni sorodnik, boš prejel dodatnih pet točk, za podarjenih 100 juanov oziroma 20 dolarjev boš bogatejši za dve točki....
Rongcheng v provinci Shandong je ena od 48 kitajskih regij, v katerih že šest let izvajajo pilotno različico projekta. Tako so se izkazali, da jih zdaj v Pekingu promovirajo kot enega od idealnih modelov.
Danes je pomol v Santa Monici ena od najbolj priljubljenih turističnih točk Los Angelesa.
Vsaka generacija ima neki inštrument, s katerim se artikulira. Mi smo imeli televizijo, kitare in gramofone, današnja mladina ima telefone.
Če več kot pol leta pomagaš nekomu, ki ni tvoj krvni sorodnik, boš prejel dodatnih pet točk, za podarjenih 100 juanov oziroma 20 dolarjev boš bogatejši za dve točki. Če boš nasprotno smetil, obrekoval ali kako drugače postal javno breme, ti bodo 20 točk odšteli.
Uporabniki interneta na forumih sprašujejo, kako zvišati ocene, obstajajo pa tudi posamezniki, ki obljubljajo, da bodo za plačilo to storili za vas. Eden med njimi obljublja, da vam lahko za 270 juanov oceno dvigne za kar 30 točk.
Kitajski socialnieksperiment stoletja
Številki, ki odpira ali zapira takšna in drugačna vrata, strokovno pravimo kitajski družbeni kreditni sistem (SoCS), kar je nacionalni sistem za ocenjevanje državljanov in podjetij Na Kitajskem ga pilotno uvajajo od leta 2014, že lani pa naj bi z njegovo pomočjo klasificirali kar 1,4 milijarde Kitajcev Uporaba pri uveljavljanju ukrepov za zajezitev širjenja epidemije covida-19
Si lahko predstavljate, da živite v državi, v kateri spremljajo vse, kar počnete; od tega, kaj kupite in kako se obnašate, do tega, kako vozite in s kom se družite. Na podlagi tega vam vlada dodeli številčno oceno, ki tako birokratom kot vašim znancem razkrije, kako zaupanja vredni državljani ste. Omenjena ocena odloča o tem, kaj lahko počnete in kaj za vas ne pride v poštev, pa najsi gre za vožnjo z letalom, hitrim vlakom, vpis v šolo, najem kredita, ali lahko imate psa ..
Številki, ki odpira ali zapira takšna in drugačna vrata, strokovno pravimo kitajski družbeni kreditni sistem (SoCS), kar je nacionalni sistem za ocenjevanje državljanov in podjetij oziroma kako zaupanja vredni so. Na Kitajskem ga pilotno uvajajo od leta 2014, že lani pa naj bi z njegovo pomočjo klasificirali kar 1,4 milijarde Kitajcev. Njegova implementacija se je nekoliko zamaknila, so ga pa zato s pridom že uporabili za uveljavljanje ukrepov za zajezitev širjenja epidemije covida-19.
Čeprav se napisano bere kot scenarij za britansko televizijsko antologijo Črno ogledalo ali digitalno diktaturo iz distopičnega romana Georgea Orwella z naslovom 1984, postaja veliki brat na Kitajskem čedalje bolj otipljiv.
Vprašanje je, ali bo Kitajska s sistemom družbenih kreditov dosegla svoj cilj, ki je povrnitev zaupanja v državljane, podjetja in ne nazadnje državne institucije, je pa res, da se na Vzhodu odvija največji eksperiment socialnega inženiringa v zgodovini. So Kitajci zaradi tega, ker jim sledijo na vsakem koraku, postali kaj bolj odgovorni in zaupanja vredni?
Oči sistema so v množičnih podatkih, umetni inteligenci in približno 200 milijonih nadzornih kamer, ki so nameščene po vsej državi, kar pomeni, da Kitajska razpolaga z največjo mrežo televizijskih kamer zaprtega kroga na svetu. »Teoretično to omogoča spremljanje dogajanja po vsej državi,« je Joshua Chin iz Wall Street Journala opozoril v reportaži za revijo CNA Insider. »Osnovna ideja družbeno kreditnega sistema je spremljanje in sramotenje ljudi, da se bodo začeli obnašati lepše. Tehnologija nadzora bo odigrala pomembno vlogo. Smiselno je pričakovati, da bodo relativno uspešno sledili velikemu številu ljudi, če ne vsem,« je podal za zahodnjake zelo skrb vzbujajočo sliko prihodnosti.
Tovrsten nadzor bi na Zahodu zagotovo že sprožil vročo polemiko o vdoru v zasebnost in kratenje človekovih pravic, na Kitajskem pa tovrstno početje podpira kar 80 odstotkov vprašanih, je pokazala raziskava Svobodne univerze v Berlinu iz leta 2018.
Med podpornike kreditnega sistema sodi tudi 21-letna Chloe Lei iz Hangzhoua, ki se lahko kot uporabnica plačilnega sistema Alipay pohvali z oceno 805. Nastala je na podlagi analize njenih vedenjskih preferenc, porabe, plačilnih navad in celo akademskih kvalifikacij. Z oceno 805 je v očeh sistema postala državljanka z visoko stopnjo zaupanja, kar ji je prineslo številne privilegije; od najema koles in hotelskih sob brez depozita do hitrega reševanja prošenj za vizume, višjih zneskov posojila, lažjega dostopa do javnih storitev, tudi bolnišnične oskrbe. Prostovoljno se je vključila v zasebni družbeni kreditni sistem Sesame, ki je v lasti podjetja Credit Sesame oziroma Ant Financial, njegov lastnik pa je Jack Ma, ustanovitelj multinacionalnega tehnološkega podjetja Alibaba. Ta se skupaj z vlado ukvarja z algoritmi sistema, ki se mu je pridružilo že pol milijarde uporabnikov, kar je tretjina prebivalcev Kitajske. Credit Sesame je eno od osmih podjetij, ki jih je Ljudska banka Kitajske avtorizirala za sodelovanje v velikem državnem projektu. Ocene v sistemu Sesame se gibljejo v razponu od 350 do 950. Če kupujete obleke ali plenice, boste dobili dobro oceno, če pa raje posegate po alkoholu in večino časa preživite za računalniškimi ekrani in se zabavate z igranjem iger, pa vam bodo točke odšteli. Ocena 805 zadostuje za uvrstitev med vzorne državljane. »Gre za mehanizem, ki te spodbuja, da postajaš vedno boljši državljan, da gradiš na zaupanju. Sistem te spodbuja, da postajaš dober človek,« je navdušena Chloe Lei.
Na poti do še večje razslojenosti?
Uporabniki interneta na forumih sprašujejo, kako zvišati ocene, obstajajo pa tudi posamezniki, ki obljubljajo, da bodo za plačilo to storili za vas. Eden med njimi obljublja, da vam lahko za 270 juanov oceno dvigne za kar 30 točk. Pri podjetju Get Real so med svojo raziskavo nasprotno ugotovili, da posojilodajalci sistem izkoriščajo za iskanje potencialnih žrtev, ljudi z nizkimi ocenami, ki ne izpolnjujejo pogojev za bančna posojila. Profesorja Qu Weija, strokovnjaka za družbeno upravljanje z univerze Tsingua, daleč najbolj skrbi, da bo sistem samo še povečal razredno razslojenost, saj so ocene močno povezane z družbenim in ekonomskim statusom in celo z naslovom prebivališča. »Sistem družbenih kreditov je v končni fazi sistem razdeljevanja družbenih virov. Tisti z visokimi ocenami najverjetneje prihajajo iz bogatejših družin. Zakaj pravimo, da se diplomanti elitnih šol lažje zaposlijo? Poleg znanja imajo dostop tudi do drugih virov,« je nedvoumen Qu Wei. Na Kitajskem že nastaja ena država dveh razredov oziroma dveh seznamov, rdečega, na katerem so najbolj zaupanja vredni državljani, in črnega, na katerem so tisti, ki jih je sistem izločil. Oba seznama sta dostopna na medmrežju, kar pomeni, da lahko do tega podatka dostopajo vsi.
Nesrečniki s črnega seznama
Za tiste, ki so na črnem seznamu – in takšnih je več kot 14 milijonov posameznikov in podjetij – se lahko življenje na Kitajskem ustavi, kar je doletelo Taoja Mingjiana. Do nedavnega je vodil podjetje za proizvodnjo gradbene opreme, dokler ni zamudil z odplačilom več kot 670 tisoč juanov vrednega posojila. »Tožili so me. Ko so uveljavili sodbo, mi ni ostalo veliko premoženja, da bi mi ga lahko zasegli. Lahko so me samo uvrstili na črni seznam, kar mi je povzročilo nevšečnosti na številnih področjih življenja,« je zaupal Tao Mingjian avtorju reportaže Civiliziranje Kitajske: Sporni sistem socialnih kreditov hitro napreduje (Civilising China?A contentious social credit system moves boldly forward).Da je na črnem seznamu, je izvedel šele, ko so mu zavrnili vozovnico za hitri vlak, kar je do konca leta 2018 doletelo kar 17,5 milijona kupcev letalskih vozovnic in 5,5 milijona kupcev vozovnic za hitri vlak. »Potovanje z letalom ali hitrim vlakom je bilo zelo priročno. Sedaj lahko potujem le z avtomobilom,« je razgrnil svojo izkušnjo. »Odvzeli vam bodo tudi vse bančne kartice, zato bo vaša poraba zelo omejena,« je še dodal. Ker je na črnem seznamu, ne more najti zaposlitve ali spet zagnati podjetja. Še bolj ga žalosti, da je s tem svoji hčerki in sinu zaprl vpis v dobro šolo, vojsko in državno službo. »To me seveda skrbi, saj živim za svoje otroke,« je bil iskren. Zdaj se preživlja tako, da vozi taksi in spi le pet ur na dan, saj želi čim prej poravnati svoje dolgove in se umakniti s črnega seznama. Še precej bolj negotova je prihodnost novinarja Liu Huja, ki se je na črnem seznamu znašel zaradi svojega dela. Leta 2015 je na družbenih omrežjih delil članek, v katerem je pod vprašaj postavil bajne zaslužke lokalnega poslovneža. Slednji ga je tožil zaradi obrekovanja in tožbo dobil. »Ko sem plačal kazen, so mi rekli, da se nisem opravičil, zato sem se znašel na črnem seznamu, na katerem je kljub poznejšemu opravičilu še zdaj. Zaradi tega ne more kupiti nepremičnine ali dobiti posojila. Rongcheng v provinci Shandong je ena od 48 kitajskih regij, v katerih že šest let izvajajo pilotno različico projekta. Tako so se izkazali, da jih zdaj v Pekingu promovirajo kot enega od idealnih modelov. Njihove ulice so brezmadežne, smetnjaki niso nabiti, avtomobili pa pred prehodi za pešce upočasnijo, kar je na Kitajskem prej izjema kot pravilo. Na propagandnih plakatih, ki visijo v mestnih parkih, je mogoče brati o poštenosti in kredibilnost in občudovati fotografije najbolj zaupanja vrednih prebivalcev. Kršitelji so deležni javnih sramotitev tudi tako, da lokalna televizijska postaja vsak večer predvaja posnetke njihovih grehov, ki so jih ujele nadzorne kamere. Prava milina vlada tudi v vasi Donghuotangzhai, v kateri so leta 2015 začeli z modernizacijo, med katero so vaščane preselili v moderno stanovanjsko sosesko. Da soseska ne bi degradirala v slum, se je vaški odbor odločil za sprejem ukrepov, s katerimi bodo ohranjali urejenost vasi. »Včasih je bilo pri nas zelo umazano, vsepovsod so ležale smeti,« je za CNA Insider povedala Wand Fengbo, direktorica za uveljavljanje družbenega kreditnega sistema. »Naš osnovni cilj je bil dvigniti ugled in kvaliteto življenja,« je pojasnila. Zdaj je jasno, da so bili več kot uspešni, saj so oblasti Donghuotangzhai po treh letih izvajanja programa razglasile za zgled drugim. Vsak vaščan začne z uvodnimi 1000 točkami, ki mu jih po zaslugi dobrih dejanj prištevajo, če se ne obnaša v skladu s pravili, pa mu jih odštevajo. O svojem rezultatu se lahko vsak vaščan prepriča tako, da obišče enega od vladnih avtomatov, ki so nameščeni v upravnih poslopjih, in natisne svoj rezultat. Če več kot pol leta pomagaš nekomu, ki ni tvoj krvni sorodnik, boš prejel dodatnih pet točk, za podarjenih 100 juanov oziroma 20 dolarjev boš bogatejši za dve točki, dodatne točke pa ti prinese tudi udeležba na krvodajalski akciji. Če boš nasprotno smetil, obrekoval ali kako drugače postal javno breme, ti bodo 20 točk odšteli. Gospa Zhou Aini je v vasi zaposlena kot informatorka, kar pomeni, da o vaščanih zbira tako informacije o pozitivnih kot negativnih dejanjih. Zadolžena je za kar 200 gospodinjstev, njena obvezna mesečna kvota pa obsega najmanj pet informacij. Če jih ji ne uspe zbrati dovolj, se v zapisniku pohvali kar s svojimi dobrimi deli. V 20 minut oddaljeni vasi Zhaojiashan družbeni kreditni sistem življenje kroji od leta 2018. Ker so imeli v vasi do takrat največji problem z ohranjanjem čistoče, se je lokalni uradnik Ma Junfeng osredotočil zlasti na to področje. »Za vsako kršitev na področju varovanja okolja izgubiš pet točk … Če enkrat na tla odvržeš smeti ali cigaretni ogorek, te bo to stalo pet točk. Po uvedbi striktnih pravil za čiščenje nismo porabili niti centa več. Čistočo smo vzpostavili s pomočjo prizadevanja množic,« je jasen. Drugo pravilo se glasi, da mora vsak vaščan na leto prislužiti vsaj dve točki, sicer bo imel težave. »Če dosežeš 1002 točki, boš deležen številnih ugodnosti, tudi subvencij za kmetijske storitve, če pa tega standarda ne dosežeš, ne dobiš ničesar,« je razgrnil osnovna pravila življenja na vasi.
Prostovoljci pod prisilo Lepa podoba vasi seveda tudi županom prinaša privilegije, kot sta višja plača in možnost napredovanja, zato poskrbijo, da pred prihodom nadzornikov organizirajo vaške očiščevalne akcije. V njih prostovoljno sodeluje tudi Yu Shu Qing, ki jo za osemurno čiščenje nagradijo z dvema točkama.
»Imam veliko družino. Čeprav sem utrujena, moram sodelovali, sicer ne dobim ničesar,« pravi 57-letna mati treh otrok. Njen mož je zaradi bolezni priklenjen na posteljo, družina pa mora zbrati najmanj deset točk. Prihodek družine znaša manj kot 400 juanov na mesec, zato so odvisni od državne podpore, ki bi jim jo brez opravljenih obveznosti ukinili. Na žalost so bili pred kratkim ob pet točk, saj jih je sosed prijavil zaradi zanemarjenega kozjega hleva. »Za običajne ljudi je služenje denarja in točk zelo naporno. Bojimo se kazni,« je Qingova razgrnila svoje motive za prostovoljno delo. Vsak teden članica vaškega odbora Xiao Fenglan obišče vsa gospodinjstva, tudi takšna, v katerih so sami upokojenci. Na srečo je zgornja meja za ocenjevanje 80 let, kar pomeni, da 84-letni Zou Lizhong ne bo izgubil socialne podpore, četudi kot prostovoljec ne prispeva ničesar. Ga pa vsekakor skrbi za njegove nekoliko mlajše sovaščane. »Čeprav še nimajo 80 let, številni ne morejo več sodelovati v akcijah. Še posebej kmetje, ki so v starosti 80 in celo 70 let že povsem zgarani.« Čeprav je bil Lizhong v vasi namestnik državnega sekretarja in je bil poleg tega več kot polovico življenja član Komunistične partije, mu družbeni kreditni sistem ni po volji. »Delati moraš, ne da bi za to prejel plačilo. To je velik pritisk. Na srečanju vaškega odbora vsi samo dvigajo roke v podporo, nihče pa ne pove svojega mnenja. To ni dobro. Ljudje so zelo nezadovoljni s tem, kar se dogaja.« Profesor za finance na pekinški univerzi Dou Erxiang je prepričan, da kitajsko finančno tržišče potrebuje družbeni kreditni sistem, saj se je Kitajska iz države ekstremne revščine v relativno kratkem času povzpela med gospodarske velikane, sistem kreditne zgodovine pa se ni razvijal z enako hitrostjo. Banke tako z veliko težavo dajejo kredite posameznikom in malim podjetjem, saj nimajo njihove kreditne zgodovine. »Na Kitajskem je vsaka banka kot popolnoma izoliran otok. Vsaka banka domneva, da so njeni podatki preveč dragoceni, da bi jih delila. Neplačniki posojil se tako premikajo od banke A do banke B. Če veliko ljudi to počne, potem dobimo sistemsko tveganje,« je Erxiang opravičeval potrebo po družbenem kreditnem sistemu. Poleg tega je v zadnjem desetletju kitajsko pretresel niz škandalov, ki so omajali zaupanje v posameznike in podjetja; od prometne nesreče, v kateri je umrl malček, voznik pa je pobegnil, do razvpitih škandalov s ponarejeno hrano in otroškimi formulami do Ponzijevih piramid in cepiv proti steklini slabe kvalitete. Družbenega kreditnega sistema ni mogoče celovito razumeti, ne da bi pogledali še dlje v preteklost: vse do vzpostavitve oblasti Mao Cetunga in velike kulturne revolucije, ki je potekala med letoma 1966 in 1976. Kitajska je tedaj izvedla prisilno kolektivizacijo. Kmete so povezali v komune, delavce v delovne enote (danwei). Skupine so dobile oceno. Od ocene je bilo med drugim odvisno razporejanje dobrin med ljudi. Člani so se morali medsebojno nadzorovati. Nihče ni hotel, da bi »gnilo jabolko«, ki dela slabo ali benti čez oblast, pokvarilo oceno celotne skupine in ji s tem zagrenilo obstoj. Prijatelje in družine so naščuvali drug proti drugemu. V političnem prestrukturiranju so umrli milijoni, z družbenim zaupanjem vred, je Aljoša Masten zapisal v članku Veliki kitajski brat: prva digitalna diktatura na MMC RTVSLO. Nadaljuje, da je bilo treba ocene nekje zbirati. Za opazovanje vedenja in sledenje državljanom je država skozi čas vzpostavila dva sistema: hukou, neke vrste knjigo rezidentov, in dangan, ocenjevalno knjigo. Gre za papirnato birokracijo, a obenem temelj kitajske države nadzora. Hukou in dangan pa je že v prejšnjem tisočletju začela spodkopavati urbanizacija, ko je na desetine milijonov Kitajcev začelo prehajati v mesta, iščoč službe v industriji. Dokler so bili ljudje povezani s svojo delovno enoto in lokalno papirologijo, je še šlo, ko pa je stotine milijonov ljudi začelo menjati bivališča, je sistem začel izgubljati učinkovitost.Da je družbeni kreditni sistem zelo prilagodljivo orodje, ki ga je mogoče hitro uporabiti za obravnavanje novih prednostnih nalog politike, se je pokazalo med epidemijo covida-19. Tako so SoCS nemudoma uporabili za sledenje in sankcije v primeru kršitve pandemične zakonodaje, pa najsi gre za stabiliziranje cen ali stimulacijo varne vrnitve na delovno mesto. Posameznike, ki so se poskušali s prevaro izogniti karanteni, si niso dovolili izmeriti temperature ali pa so skrivali svojo potovalno zgodovino, so v številnih mestih nemudoma uvrstili na črno listo.»Pandemijo so izkoristili za to, da so utrdili pomembnost družbenega kreditnega sistema, saj so ukrepe pomoči za covid-19 prvič izrecno povezali s kreditnim sistemom,« so opozorili v članku z naslovom Kitajski družbeni kreditni sistem: špekulacije vs. realnost, ki je bil marca letos objavljen v časniku Diplomat. ■