Moskva – V okolici moskovske postaje podzemne železnice Čistije Prudi so se v zadnjih dneh razbohotili napisi »Čečenci ubijajo Ruse, Rusija za Ruse in Moskva je v vojni«, s katerimi so se ruski nacionalisti odzvali na umor 22-letnega ruskega novinarja in navijača nogometnega kluba Spartak Jurija Volkova. V noči na 10. julij je na rokah svojega prijatelja izkrvavel zaradi vboda z nožem, za kar je krivdo že prevzel mlad Čečenec Magomed Sulejmanov. Tragični epilog nočnega pretepa med skupino Čečencev in Rusov je pripeljal do porasta ksenofobije v državi, ki že tako in tako ne slovi kot najbolj strpna.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je prispel na dvodnevni uradni obisk v Mongolijo, kjer je bil deležen nadvse toplega sprejema. Mongolski predsednik Cahiagijn Elbegdorž ga je sprejel v državniški jurti, v katero imajo vstop samo najbolj ugledni gostje. Jurta, ki je sicer tradicionalno bivališče mongolskih nomadov, stoji v petem nadstropju državniške palače v glavnem mestu Ulan Batorju, v njej pa visi portret ustanovitelja mongolskega imperija Džingiskana.
Moskva – Slab mesec dni po umoru Natalije Estemirove, aktivistke ruske humanitarne organizacije Memorial v Čečeniji, je ruske pravozaščitnike pretresla nova tragedija. V čečenski prestolnici Grozni so včeraj v prtljažniku avtomobila odkrili trupli ruske aktivistke za pravice otrok Zareme Sadulajeve in njenega moža Alika Džabrailova, na katerih so vidni sledovi strelnih ran. Nobeden od umorjenih še ni dopolnil 30 let.
Moskva – V samomorilskem napadu, ki je v nedeljo pretresel čečensko prestolnico Grozni je bilo ubitih sedem ljudi, med njimi štirje čečenski policisti. Le dan po tragičnem dogodku, je vodja mednarodno nepriznane čečenske republike Ičkerije, ki so jo ustanovili čečenski separatisti, napovedal skorajšnjo prekinitev napadov na pripadnike čečenske policije. Odločitev o premirju je rezultat dvodnevnih pogovorov separatističnega voditelja v izgnanstvu Ahmeda Zakajeva in predsednika čečenskega parlamenta Dukvaha Abdurahmanova in verjetno še ne pomeni konca prelivanja krvi v Čečeniji. Drugi vplivni uporniški voditelj Doku Umarov, ki je znan tudi pod imenom emir Severnega Kavkaza, se je namreč že zdavnaj distanciral od iškerijskega vodstva, ki je s proruskim čečenskim vodstvom vzpostavilo dialog o končanju bratomorne vojne.
Moskva – »Provinca brez zakonov, kjer lahko vsak dan ugrabljaš in ubijaš ljudi ter jih zapiraš v skrivne zapore, brez kakšnega koli tveganja, da boš kdaj za to odgovarjal,« je Čečenijo opisala pred kratkim brutalno umorjena sodelavka ruske humanitarne organizacije Memorial Natalija Estemirova. Zdaj bo ta ruska republika na Severnem Kavkazu še bolj prepuščena sama sebi oziroma – milo rečeno – dvomljivim metodam čečenskega predsednika Ramzana Kadirova.
Moskva – »Včeraj natanko opolnoči se je v Čečeniji končala protiteroristična operacija, ki jo je ruska vojska tam začela leta 1999,« so v četrtek sporočili iz ruskega državnega protiterorističnega odbora. Odločitev, ki jo je predlagal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, je namenjena nadaljnji stabilizaciji varnostnih razmer in normalizaciji družbeno gospodarskega položaja v tej severnokavkaški republiki. V skladu z njo bo Čečenijo v letošnjem letu zapustilo 25.000 od skupaj 50.000 pripadnikov ruskih oboroženih sil. Premestili jih bodo na druge lokacije na Kavkazu, med drugim v Ingušetijo in Dagestan; v teh so napadi islamskih upornikov trenutno precej bolj pogosti kakor v Čečeniji, kjer jih menda deluje le še 70.
Moskva – Dubaj je zadnji v vrsti tujih mest, kjer se je v letu dni zgodil spektakularni umor nasprotnika čečenskega predsednika Ramzana Kadirova. Šesti v tujini umorjeni kritik Kadirova je Sulim Jamadajev, ruski narodni heroj in nekdanji poveljnik zloglasnega proruskega čečenskega bataljona Vostok. Poznavalci opozarjajo na seznam 300 ljudi, ki so si s kritiko čečenskega despota podpisali smrtno obsodbo.
Moskva – Ruska duma je včeraj podpisala sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in pomoči gruzinskima separatističnima pokrajinama Južni Osetiji in Abhaziji, katerih samostojnost je priznala 26. avgusta in kjer bo do preklica ostalo 7200 ruskih vojakov. Tovrstna vpletenost na južnem Kavkazu pa utegne Rusijo drago stati. Trenutek ruske nepozornosti namreč utegnejo izrabiti tisti, ki si v ruskih republikah na severnem Kavkazu prizadevajo za samostojnost. Da se nekaj v tej smeri že dogaja, dokazujejo vse pogostejši napadi upornikov v Čečeniji, Dagestanu in Ingušetiji, kjer je najhuje, saj skorajda ne mine dan brez napada na predstavnike proruskih oblasti.
Ko je ruski predsednik Vladimir Putin ob začetku prvega predsedniškega mandata začel drugo vojno v Čečeniji, je 25-letni ruski poročnik Pavel Levurda v pismu materi zapisal: »Grozni je obkoljen z vseh strani. Spopadi so siloviti. Streljanje ne preneha niti za minuto. Mesto gori. Nebo je popolnoma črno.« Zdaj, ko se Putin po osmih letih poslavlja s položaja, v čečenskem glavnem mestu od krogel prerešetanih pročelij ni več. Nadomestila so jih moderna poslopja pastelnih barv.
