Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je prispel na dvodnevni uradni obisk v Mongolijo, kjer je bil deležen nadvse toplega sprejema. Mongolski predsednik Cahiagijn Elbegdorž ga je sprejel v državniški jurti, v katero imajo vstop samo najbolj ugledni gostje. Jurta, ki je sicer tradicionalno bivališče mongolskih nomadov, stoji v petem nadstropju državniške palače v glavnem mestu Ulan Batorju, v njej pa visi portret ustanovitelja mongolskega imperija Džingiskana.
Od naše dopisnice
Mongolske stepe skrivajo v svojih nedrjih velikanske zaloge urana, bakra, premoga in zlata, vendar je Mongolija ena najrevnejših azijskih držav. Za njena bogastva se je že pred meseci vnela srdita tekma med Kitajsko in Rusijo, ki je zdaj v precejšnji prednosti. Takšni, da je skorajda že mogoče trditi, da se Mongolija iz nekdanjega sovjetskega satelita že spreminja v ruskega.
Med obiskom sta ruski državni jedrski velikan Rosatom in mongolski Mon-Atom podpisala sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja, ki bo izkoriščalo nahajališče urana Dorndom. »Rusija bo prva država, s katero je Mongolija sklenila takšen sporazum, kar je pomemben političen signal,« je bil zadovoljen direktor Rosatoma Sergej Kirijenko.
Celo še bolj pomembna sta nemara pogodba o modernizaciji mongolskih železnic in sporazum o sodelovanju pri izkopavanju bakra in zlata v nahajališču Oju Tolgoj ter premoga v Tavan Tolgoju. Tako je Rusija prehitela Kitajsko, ki se je prav tako potegovala za gradnjo proge do premogovnika Tavan Tolgoj, s čimer bi dobila dostop do ogromnega trga premoga. Po mnenju poznavalcev je Rusija v tej bitki zmagala zaradi 1,75 milijarde dolarjev pomoči, ki jo je namenila obubožani državi. To se zdi verjetno, saj so strokovnjaki svetovne banke v nedavni študiji ocenili, da bi bil prevoz premoga do Kitajske, od tam pa na Japonsko in v Južno Korejo, dvakrat cenejši od prevoza čez ozemlje Rusije.
Dogovor je ruski premier Vladimir Putin menda sklenil že med majskim obiskom v Mongoliji. »Vse kaže, da je nekomu postalo jasno, da bodo, če tam ne bomo navzoči mi, to vlogo prevzele Kitajska, Japonska ali pa Združene države Amerike,« meni Rustan Sabirov z moskovske državne univerze.
V dneh obiska ruskega predsednika praznujejo v Mongoliji 70. obletnico zmage nad Japonsko. Tik pred drugo svetovno vojno so mongolskim vojakom priskočili na pomoč vojaki Rdeče armade. V siloviti tankovski bitki na reki Halhin-Gol je padlo 18.500 mongolskih in sovjetskih vojakov, japonska vojska pa je izgubila kar 60.000 mož. »Nikoli ne bomo pozabili, da smo svobodo in neodvisnost ubranili prav s sovjetsko pomočjo,« je poudaril mongolski zunanji minister Sukbaatar Batbold.
Približno 30 odstotkov od treh milijonov prebivalcev Mongolije živi nomadsko ali polnomadsko življenje, prevladujoča religija pa je budizem, kar pomeni, da je Medvedjev preživel že drugi dan v družbi budistov. V ponedeljek je namreč obiskal budistični samostan v avtonomni ruski republiki Burjatiji.