Moskva – Finančni ministri Evrazijske gospodarske skupnosti, ki vključuje nekdanje sovjetske republike in v kateri ima glavno besedo Rusija, so na sobotnem srečanju potrdili odločitev o tri milijarde dolarjev vrednem kreditu za Belorusijo, v zameno pa je moralo belorusko vodstvo privoliti v privatizacijo, česar so se dolgo izogibali. Dokaz za to, da se je desetmilijonska Belorusija znašla pred bankrotom, je tudi njeno moledovanje pri Mednarodnem denarnem skladu, ki v zameno prav tako pričakuje drastične gospodarske reforme. Belorusija pa ni samo gospodarsko na kolenih, ampak tudi politično, saj v popolni osami živi že vse od spornih predsedniških volitev decembra lani, na katerih je že četrtič zmagal avtoritarni predsednik Aleksander Lukašenko.
Moskva – Najvidnejši beloruski opozicijski voditelj Andrej Sanjikov je bil v soboto kot prvi od petih opozicijskih predsedniških kandidatov na zadnjih volitvah obsojen na petletno zaporno kazen, kar je sprožilo ostre kritike Bruslja in Washingtona. »Kriv je organiziranja množičnih nemirov, ki jih je spremljalo nasilje proti ljudem ter uničenje lastnine. Vodil je množico, ki je povzročala ekscese,« je razsodbo prebrala sodnica Natalija Četvertakova. »Slava herojem!« in »Svoboda!« so odločitev pospremili njegovi privrženci. Skupaj s Sanjikovom so obsodili še štiri opozicijske aktiviste, ki so bili zaradi sodelovanje na nedovoljenem shodu obsojeni na tri in tri leta in pol zapora.
Moskva – Vse od lanskih predsedniških volitev, na katerih je slavil zmago dolgoletni predsednik Aleksander Lukašenko, se Belorusija pogreza v vse večjo izolacijo in represijo, za še bolj črno sliko pa sta poskrbela še čedalje bolj pereča gospodarska kriza in nedavni teroristični napad na podzemno železnico v Minsku. Zaradi poročil, da za bombno eksplozijo stoji oblast, ter poročanja o lanskih povolilnih protestih, ki so jih posebne policijske enote razgnale s silo, je oblast odredila ukinitev dveh redkih neodvisnih časopisov, režim pa čedalje bolj oži obroč tudi okoli opozicijskih voditeljev.
Moskva – Po ponedeljkovem terorističnem napadu na osrednjo postajo podzemne železnice v beloruski prestolnici Minsk, v katerem je umrlo 13 ljudi, več kot 200 je bilo ranjenih, se je Belorusija znašla v popolnem šoku, ki je še večji zaradi vse hujše gospodarske krize. Avtoritarni beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je v isti koš vrgel tako teroristični napad kot valutno krizo ter govorice o skorajšnjem pomanjkanju osnovnih živil, zaradi česar prebivalci panično nakupujejo tujo valuto, sladkor in olje. Po njegovem mnenju gre za del skupne zarote tistih elementov, ki poskušajo destabilizirati državo.
Moskva – V Belorusiji je dan žalovanja za žrtvami prvega smrtonosnega terorističnega napada v samostojni zgodovini države. V eksploziji bombe z močjo pet do sedem kilogramov TNT in napolnjene s kovinskimi ležaji, ki je v večerni prometni konici odjeknila na najbolj prometni postaji podzemske železnice v središču mesta, je umrlo 12 ljudi, 204 so ranjeni. Beloruske varnostne službe so že aretirale več osumljencev, je povedal namestnik generalnega državnega tožilca Andrej Šved, notranji minister Anatolij Kulešov pa je sporočil, da je policija na podlagi opisov očividcev že izdelala fotorobote dveh osumljencev. Varnost so poostrili na vseh prevoznih sredstvih in povsod, kjer se zadržuje veliko ljudi, obmejna policija pa je še posebno pozorna na vse, ki so namenjeni v Evropsko unijo.
Moskva – Nekdanji beloruski predsedniški kandidat Ales Mihaljevič, ki so ga skupaj s še šestimi beloruskimi predsedniškimi kandidati zaprli po množičnih opozicijskih protestih, ki so izbruhnili po lanskih predsedniških volitvah, je po izpustitvi iz pripora spregovoril o svoji kalvariji. Izpoved z naslovom Koncentracijsko taborišče v središču Minska je srhljiva pripoved o mučenju v celicah beloruske tajne službe KGB, o katerem je že seznanil Odbor Združenih narodov proti mučenju. Na podlagi njegovega pisma je estonska oblast Evropsko unijo pozvala k še ostrejšim sankcijam proti beloruskemu režimu. Poleg že uvedene prepovedi potovanja za predsednika Aleksandra Lukašenka in njegove tesne sodelavce pozivajo tudi k uvedbi gospodarskih sankcij proti beloruskemu režimu in njegovim pomagačem. Tudi vsem podjetjem, ki mu omogočajo, da se drži na oblasti.
Moskva – V beloruskem glavnem mestu Minsk je potekala inavguracija beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, ki je bil konec lanskega leta s skoraj 80-odstotno podporo že četrtič izvoljen za predsednika, kar so mednarodni opazovalci označili za volilno prevaro in kar je na ulice pognalo več kot 20.000 protestnikov. Posebne policijske enote so demonstracije razgnale s silo, v zaporu pa je končalo več kot 600 protestnikov, med njimi tudi večina opozicijskih predsedniških kandidatov. Štirje od njih so še zdaj za zapahi.
Moskva – Po beloruskih predsedniških volitvah 19. decembra, na katerih je s skoraj 80-odstotno podporo dobil že četrti mandat avtoritarni predsednik Aleksander Lukašenko, kar je na ulicah glavnega mesta obsodilo okoli 20.000 ljudi, se 10-milijonska Belorusija vrača v izolacijo, v kakršni se je znašla že po predsedniških volitvah pred petimi leti. Takrat je Evropska unija za Lukašenka in 40 drugih beloruskih visokih predstavnikov zaradi surovega obračuna z opozicijskimi protestniki uvedla prepoved potovanja, o podobnem ukrepu pa evropski diplomati razmišljajo tudi tokrat. Vzrok je še okrutnejši obračun s protestniki, ko je končalo za zapahi kar 600 ljudi, med njimi tudi skoraj vsi opozicijski predsedniški kandidati. Večina protestnikov je zdaj že na prostosti, z izjemo petih predsedniških kandidatov in 26 drugih domnevnih organizatorjev protestov, ki jim zaradi organizacije množičnih nemirov grozi do 15 let zapora.
»Če zares želite spoznati našo državo, potem pojdite na pokopališče. Na svežih grobovih boste videli predvsem fotografije mladih ljudi. V pomanjkanju perspektive se predajajo pijančevanju, narkomaniji, veliko je samomorov. Meni ne morejo do živega. Zrasel sem v Sovjetski zvezi in navajen sem na trpljenje,« se taksist Dima razgovori med vožnjo na tiskovno konferenco Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki so jo po beloruskih predsedniških volitvah pripravili v hotelu Belorusija v Minsku.
