Kaspijsk – V dagestanskem mestu Kaspijsk, ki leži na Kaspijskem morju, je potekal drugi dagestanski gospodarski forum, s katerim poskušajo v tej pretežno muslimanski republiki na nemirnem Severnem Kavkazu pritegniti tuje naložbe.
Mahačkala – V Dagestanu, ruski republiki na pretežno muslimanskem Severnem Kavkazu, so v začetku junija odprli prvo plažo v Rusiji, ki je rezervirana samo za ženske. Na njej se pripadnice nežnejšega spola lahko sprostijo, ne da bi kršile stroga pravila šeriatskega prava.
Moskva – Dva dni po najhujšem terorističnem napadu v Moskvi v zadnjih šestih letih, v katerem je umrlo 39 ljudi, več kot 70 pa je bilo ranjenih, je počilo še v Dagestanu, največji ruski republiki na Severnem Kavkazu. V napadu dveh samomorilskih napadalcev v mestu Kizljar je bilo ubitih 12 ljudi, 23 je ranjenih. Med žrtvami je devet policistov, med katere se je pritihotapil domnevni napadalec v policijski uniformi, zato ni več nobenega dvoma, da so tarča »teroristične vojne« predvsem uslužbenci in poslopja varnostnih služb. Rusiji je vojno napovedal razvpiti čečenski poveljnik Doku Umarov, ki je včeraj na neuradni separatistični spletni strani Kavkazcenter prevzel odgovornost za ponedeljkov napad in še enkrat zagrozil z novimi napadi.
Moskva – V Rusiji se iztekajo kar desetdnevni novoletni prazniki, ki jih je na Severnem Kavkazu zaznamoval terorizem. Najhuje je bilo v Dagestanu, najjužnejši in eni najrevnejših ruskih republik, kjer se je v sredo zgodil najhujši teroristični napad v zadnjem letu. Samomorilski napadalec je v policijsko nadzorno točko zapeljal vozilo, polno eksploziva, pri čemer je življenje izgubilo sedem policistov, 20 mimoidočih pa je bilo ranjenih. Prizorišče tragedije je v petek obiskal ruski notranji minister Rašid Nurgalijev, predsednik Dimitrij Medvedjev pa je napovedal neizprosen boj proti islamskim skrajnežem.
Moskva – Ruska duma je včeraj podpisala sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in pomoči gruzinskima separatističnima pokrajinama Južni Osetiji in Abhaziji, katerih samostojnost je priznala 26. avgusta in kjer bo do preklica ostalo 7200 ruskih vojakov. Tovrstna vpletenost na južnem Kavkazu pa utegne Rusijo drago stati. Trenutek ruske nepozornosti namreč utegnejo izrabiti tisti, ki si v ruskih republikah na severnem Kavkazu prizadevajo za samostojnost. Da se nekaj v tej smeri že dogaja, dokazujejo vse pogostejši napadi upornikov v Čečeniji, Dagestanu in Ingušetiji, kjer je najhuje, saj skorajda ne mine dan brez napada na predstavnike proruskih oblasti.
Moskva – Nasilje na Severnem Kavkazu ne pojenja in vsak dan je več poročil o napadih na proruske policijske enote v Dagestanu, Ingušetiji in Čečeniji. Minuli teden je eksplozija avtomobila bombe v Nazranu, glavnem mestu Ingušetije, zahtevala življenja dveh policistov, v Čečeniji je bil med spopadom s skupino 30 upornikov ubit pripadnik posebnih enot čečenskega notranjega ministrstva, o policijski žrtvi pa poročajo tudi iz dagestanskega glavnega mesta Mahačkale. V Čečeniji so poleg tega potrdili, da je bil njihov predsednik Ramzan Kadirov pred kratkim tarča atentata, ki ga je nanj poskušal izvesti eden od njegovih najožjih sodelavcev.
Kubači – Ruska republika Dagestan, kar pomeni dežela gora, je po številu prebivalcev primerljiva s Slovenijo, po površini pa je dvainpolkrat večja. Znana je po orientalskih preprogah, tkaninah in izdelkih iz srebra in zlata. Največjo rusko republiko na Severnem Kavkazu imenujejo tudi kavkaški Babilon, saj je ena od držav z največ jezikov na svetu; 34 različnih etničnih skupin, med katerimi so Avarci, Darginci, Lezgini, Laki, Tabasaranci, Tati in Judje, govori kar 70 različnih jezikov oziroma dialektov. Skoraj vsaka vas ima svoje narečje, zato se ljudje z različnih koncev Dagestana med seboj že dolgo sporazumevajo predvsem po rusko.
Derbent – V Dagestanu, največji ruski republiki na Severnem Kavkazu, se je islam zasidral že v 7. stoletju in še dandanes je to najbolj religiozna ruska republika. Po perestrojki je postal znan tudi kot središče islamskega fundamentalizma, poimenovanega vahabizem, pripadniki katerega so med prvo čečensko vojno (1994–96) ustanovil oboroženo krilo pod vodstvom zloglasnega Ibn ul Hataba. Ta je leta 1999 skupaj s čečenskim poveljnikom Šamilom Basajevom vdrl v Dagestan, kar je bil povod za drugo čečensko vojno. Čeprav je vahabizem od takrat prepovedan, njegovi privrženci na Kavkazu še vedno povzročajo težave, pove Mahmud Hadži, imam Derbenta, najbolj južnega ruskega mesta. Za vplivnega dagestanskega verskega voditelja je vahabizem rak islama, ki po njegovem mnenju nima možnosti za uspeh.
Gubden – Mesto Gubden v kavkaškem gorovju je eno najbogatejših v ruski republiki Dagestan, znano pa je tudi po številnih drugih presežkih. Je namreč tudi eno od najstarejših naselij na tem območju, saj je staro kar pet tisoč let. Hkrati je znano tudi kot najbolj religiozno mesto nemirnega Severnega Kavkaza, saj se tam islamu kljub prepovedi niso odpovedali niti v času Sovjetske zveze. Po perestrojki pa je islam doživel pravi preporod. V mestu z osem tisoč prebivalci stoji kar 30 mošej, med katerimi je tudi največja mošeja v Dagestanu z imenom Petkova mošeja. Kot se v prostorni dvorani, polni umetelnih geometričnih vzorcev iz lesa, pohvali starejši gospod z dolgo belo brado in muslimansko čepico na glavi, so jo z lastnimi sredstvi in lastnimi rokami postavili sami prebivalci.
