Preletimo nekaj statističnih podatkov, ki pravijo, da se je grško gospodarstvo skrčilo za 26 odstotkov, stopnja brezposelnosti je najvišja v Evropi in se je dvignila na kar 27 odstotkov, med mladimi pa znaša celo nad 60 odstotkov. Razmerje med dolgom in bruto domačim proizvodom se je zvišalo s 120 na 180 odstotkov. Brez zdravstvenega zavarovanja živi več kot 33 odstotkov Grkov.
»Aleksisa Ciprasa sem pred dvema letoma spoznal na Hrvaškem. Na tisti konferenci je bilo vsem jasno, da gledamo svež in nov obraz, ki ga Grčija še kako potrebuje. Viva Cipras! Viva nova Grčija!« je na svojem facebooku zapisal kultni ameriški režiser Oliver Stone. Po njegovem mnenju korporativni mediji premalo poudarjajo vlogo, ki jo imajo pri reševanju grške krize Združene države Amerike. Daljnega leta 1947 so ZDA prav v Grčiji postale svetovni policaj, kar je Stone odlično prikazal v četrtem delu svoje dokumentarne serije Zamolčana zgodovina ZDA, ki je posvečena hladni vojni.
Grški premier Aleksis Cipras je bil eden redkih častnih gostov gospodarskega foruma v Sankt Peterburgu, na katerem sta Rusija in Grčija podpisali memorandum o gradnji plinskega projekta Turški tok čez ozemlje Grčije. Cipras se je z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom srečal že drugič v zadnjih teh mesecih, glavni cilj pa je »grška diverzifikacija mednarodnih odnosov«, kot se je izrazila grška delegacija.
Po klavrnem propadu ruskega plinskega projekta Južni tok, ki bi pripeljal ruski plin v Evropo mimo Ukrajine, je Rusija začrtala Turški oziroma Balkanski tok, prek katerega bi leta 2019 začel teči plin, ki ga bo samo še do tega datuma pošiljala po ukrajinskem sistemu plinovodov. Pripravljenost na sodelovanje so izrazile Turčija, Grčija, Madžarska, Srbija in Makedonija, kjer zaradi tega že čutijo pritiske Bruslja in Washingtona.
Na moskovskem Rdečem trgu je bila včeraj generalka pred vojaško parado ob 70. obletnici dneva zmage nad fašizmom in nacizmom, ki bo ustvarila kar se da jasno geopolitično sliko sedanjih razmerij v svetu. Povabilo ruskega predsednika Vladimirja Putina je sprejela manj kot tretjina vseh povabljenih voditeljev. Od evropskih bosta na tribuni samo predsednika Cipra in Grčije.
Moskva – Kljub ogromnemu grškemu dolgu in 172 milijardam evrov vredni pomoči, ki so jo obubožani Grčiji namenili Mednarodni denarni sklad (IMF), evropska komisija in Evropska centralna banka (ECB), grška privatizacija za zdaj ni uspešna.
Atene– Ruski predsednik Vladimir Putin je med obiskom v Atenah skupaj z grškim in bolgarskim premierom Kostasom Karamanlisom in Sergejem Staniševom podpisal sporazum o gradnji 280-kilometrskega naftovoda, ki bo povezal pristanišči Burgas ob Črnem morju in Aleksandropolis v Egejskem morju. Rusija, Grčija in Bolgarija so se o gradnji 700 milijonov evrov vrednega energetskega projekta dogovarjale »dolgih« petnajst let, sprva zaradi omahljivosti Rusije, ki ni bila prepričana o njegovi ekonomski koristi, nato pa zaradi nesoglasij glede gradnje naftovoda, tranzitnih pristojbin in lastništva nad terminali.
