Moskva – Gruzinski predsednik Mihail Saakašvili se je ob robu zasedanja 66. generalne skupščine Združenih narodov srečal z ameriškim predsednikom Barackom Obamo. To je bilo njuno tretje srečanje po gruzinsko-ruski vojni pred tremi leti, po kateri je Rusija priznala neodvisnost obeh gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije, v katerih so zdaj nameščeni ruski vojaki. Gruzija je izgubila 20 odstotkov svojega ozemlja in Združene države Amerike, ki so njen velik zaveznik, že vse od konca vojne pozivajo k obnovitvi gruzinske ozemeljske celovitosti. Zaradi vojne je Gruzija proti Rusiji vložila tožbo na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu (ECHR), ki je primer včeraj vendarle sprejelo v obravnavo, kar je velika redkost. Sodišče je v svoji več kot 60-letni zgodovini prejelo komaj 16 meddržavnih tožb, razsodbe pa je izreklo samo v treh primerih.
Moskva – V noči na 8. avgust 2008 je gruzinska vojska silovito napadla prestolnico separatistične pokrajine Južna Osetija, že naslednji dan pa je v Chinvali prihrumelo 50.000 ruskih vojakov, pred katerimi je Gruzija klonila pet dni pozneje. Takrat sta ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in gruzinski predsednik Mihail Saakašvili podpisala mirovni sporazum, dosežen s posredovanjem francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Na zahtevo Moskve so iz prvotnega predloga izpustili zahtevo po »spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Gruzije« in Rusija je že konec avgusta priznala neodvisnost Južne Osetije in druge gruzinske separatistične pokrajine Abhazije. Obe sta zdaj ruska protektorata, v katerih so nameščeni ruski vojaki in kamor je Rusija v minulih treh letih poslala kar 40 milijard rubljev finančne pomoči.
Moskva – Pred poslopjem gruzinskega notranjega ministrstva v Tbilisiju je več deset gruzinskih novinarjev v začetku tedna od oblasti zahtevalo, naj pojasnijo okoliščine aretacije treh gruzinskih fotografov, med katerimi je tudi osebni fotograf predsednika Mihaila Saakašvilija. Zaradi obtožb o sodelovanju z ruskimi tajnimi službami jim grozi od 8 do 12 let zapora. K pošteni in transparentni preiskavi so pozvali tudi pri novinarski organizaciji Novinarji brez meja s sedežem v Parizu, o vohunskih škandalih, ki so v Gruziji stalnica vse od rusko-gruzinske vojne v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji leta 2008, pa so na nedavnem srečanju v Tbilisiju razpravljali tudi veleposlaniki članic Evropske unije. Saga o fotografih vohunih je znova zamajala medijsko svobodo v Gruziji, ki jo je nekdanji ameriški predsednik George W. Bush laskavo označil za »svetilnik demokracije na Kavkazu«.
Moskva – Na glavni aveniji Rustaveli v Tbilisiju so protestniki že od 21. maja pozivali k odstopu gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija. Gruzinska oblast je demonstracije avtorizirala do 25. maja, nato bi morali zbrani v skladu z odlokom oblasti izprazniti glavno ulico, kjer je bila včeraj vojaška parada ob 20. obletnici neodvisnosti. Opozicijska voditeljica Nino Burdžanadze je ob jubileju napovedala novo revolucijo, doživela pa je dobesedno hladen tuš. Gruzinska oblast je protestnike razgnala z vodnimi topovi, solzilcem in slepimi naboji. V nočnem kaosu sta umrla dva človeka, 40 jih je bilo ranjenih.
Moskva – V Gruziji so se 21. maja začele množične demonstracije opozicije, na katerih zahteva odstop gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija, ki je državo po besedah njegove nekdanje desne roke in zdaj ostre nasprotnice Nino Burdžanadze »spremenil v diktaturo, primerljivo z nekdanjo Sovjetsko zvezo«. Nekdanja predsednica parlamenta in zdaj ena od voditeljic opozicijske Ljudske skupščine je o trenutnih razmerah v Gruziji in zahtevah opozicije spregovorila na videokonferenci, ki so jo organizirali pri tiskovni agenciji Ria Novosti. Napovedala je, da se bo 26. maja, ko naj bi v Gruziji z razkošno vojaško parado počastili 20. obletnico revolucije, v Tbilisiju zbralo še več nasprotnikov Saakašvilijevega režima.
Moskva – Rusija in Gruzija sta pretrgali diplomatske odnose po petdnevni vojni v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji, zaradi katere je Gruzija izgubila nadzor ne le nad Južno Osetijo, ampak tudi nad svojo drugo separatistično pokrajino Abhazijo. Tako je bila kar ob petino svojega ozemlja. Pred izbruhom vojne so obtičali tudi rusko-gruzinski pogovori o vstopu Rusije v Svetovno trgovinsko organizacijo, za kar se ruski pogajalci prizadevajo že 17 let. Pred mesecem dni sta sprti strani obnovili pogajanja, ki potekajo pod pokroviteljstvom Švice, in sodeč po neuradnih informacijah so se vendarle premaknila z mrtve točke. Tretji krog gruzinsko-ruskih pogajanj naj bi stekel že konec maja, kar pomeni, da utegne Rusija še letos vstopiti v edino mednarodno organizacijo, ki uravnava pravila mednarodnega trgovanja.
Moskva – »Vedno smo se zavzemali za pogajanja z Rusijo, a so naša vabila k dialogu vselej zelo grobo zavrnili. Nimam druge možnosti, kakor da se obrnem k moralni avtoriteti evropskega parlamenta in sprejmem enostransko zavezo o neuporabi sile,« se je gruzinski predsednik Mihail Saakašvili v intervjuju za francoski Figaro zavezal, da gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije ne bo poskušal še enkrat pokoriti s silo. Še isti dan je obljubo ponovil tudi pred evropskim parlamentom v Strasbourgu. Pred tem so pri ruski Nezavisimi Gazeti poročali, da se je v Londonu srečal z ruskim poslovnežem, ki je blizu Kremlju, in se z njim menda pogovarjal o obnovitvi diplomatskih odnosov, pretrganih po petdnevni gruzinsko-ruski vojni. Po spopadu je Rusija priznala samostojnost Južne Osetije in Abhazije, ki sta zdaj nekakšna ruska protektorata.
Moskva – V Gruziji so zaradi suma vohunjenja za Rusijo aretirali trinajst ljudi, med njimi devet državljanov Gruzije in štiri Ruse. Sodeč po ostrih izjavah ruskega zunanjega ministrstva bo to le še poslabšalo že tako slabe odnose med Gruzijo in Rusijo, ki sta po vojni v gruzinskih separatističnih pokrajinah Južni Osetiji in Abhaziji pretrgali diplomatske odnose. »Gre za protirusko provokacijo gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija. Njegov režim trpi za kronično špijonomanijo,« so bili ostri v ruskem zunanjem ministrstvu.
Moskva – Rusija je manj kot teden dni po drugi obletnici začetka vojne v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji sporočila, da je tam in v drugi gruzinski uporni pokrajini Abhaziji namestila sisteme zračne obrambe. Napoved je sprožila ostre obsodbe gruzinske strani, v Washingtonu pa so se odzvali precej zadržano: »Po naših informacijah je Rusija v Abhaziji že pred dvema letoma namestila napredne protiraketne sisteme S-300, ali so temu dodali nove, še preverjamo.«
