Moskva – Pred poslopjem gruzinskega notranjega ministrstva v Tbilisiju je več deset gruzinskih novinarjev v začetku tedna od oblasti zahtevalo, naj pojasnijo okoliščine aretacije treh gruzinskih fotografov, med katerimi je tudi osebni fotograf predsednika Mihaila Saakašvilija. Zaradi obtožb o sodelovanju z ruskimi tajnimi službami jim grozi od 8 do 12 let zapora. K pošteni in transparentni preiskavi so pozvali tudi pri novinarski organizaciji Novinarji brez meja s sedežem v Parizu, o vohunskih škandalih, ki so v Gruziji stalnica vse od rusko-gruzinske vojne v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji leta 2008, pa so na nedavnem srečanju v Tbilisiju razpravljali tudi veleposlaniki članic Evropske unije. Saga o fotografih vohunih je znova zamajala medijsko svobodo v Gruziji, ki jo je nekdanji ameriški predsednik George W. Bush laskavo označil za »svetilnik demokracije na Kavkazu«.
Od naše dopisnice
V priporu so se znašli predsednikov osebni fotograf Irakli Gedenidze, fotograf opozicijske medijske skupine Alia Giorgi Abdaladze, ki je občasno pogodbeno sodeloval tudi z ministrstvom za zunanje zadeve in je ameriškemu AP posredoval fotografije nasilnega razgona opozicijskih demonstrantov med majskim dnevom neodvisnosti, ter fotograf evropske tiskovne agencije EPA Zurab Kurtsikidze. Obtožen je, da je z zaupnimi dokumenti, kot so načrti predsedniške palače ter Saakašvilijevi urniki, preskrboval rusko vojaško obveščevalno službo. Z njimi naj bi ga preskrbovala prav Abdaladze in Gedenidze, ki sta obtožena predaje zaupnih informacij.
V dokaz so preiskovalci ponudili posnetke pogovorov o tem, da je EPA od njiju dejansko kupila fotografije, ki jih je Kurtsikidze na sedež agencije v Frankfurtu pošiljal prek pisarne agencije EPA v Moskvi, kar je običajna praksa večine tujih tiskovnih agencij. Na posnetku policijskega zaslišanja Gedenidze tudi izjavi, da je Kurtsikidzeja sumil sodelovanja z rusko tajno službo in da ga je ta izsiljeval. Abdaladze, ki je začel gladovno stavko, nasprotno vztraja, da gre za maščevanje zaradi fotografij ob dnevu neodvisnosti, na katerih gruzinske varnostne službe grobo obračunavajo z opozicijskimi protestniki in pripravljajo teren za razkošno vojaško parado: »Fotografije, ki sva jih posnela z Gedenidzejem so bile objavljene v revijah in časopisih po vsem svetu. Tudi tam, kjer se Mihail Saakašvili predstavlja kot velik diplomat.« Ogorčen je tudi odgovorni urednik agencije EPA Cengiz Seren: »Bog pomagaj. To me spominja na čase, ko sem bil mlad novinar in sta še obstajala dva bloka. To, kar so našli v stanovanju Kurtsikidzeja, je navadna fotografska oprema. Če gre res za vohunski škandal, naj predstavijo dokaze.«
Paranoja Stalinovega kova?
V času Saakašvilijeve vladavine se je v Gruziji začel pravi lov na domnevne ruske vohune in po podatkih gruzinskega režimskega časopisa Georgia Online jih je bilo med letoma 2003–2011 aretiranih kar 50. Strokovnjak za Južni Kavkaz pri mirovnem inštitutu Carnegie v Washingtonu Thomas de Waal navaja, da je Gruzija po številu zapornikov peta na svetu in da se je pod Saakašvilijem to število povečalo kar za štirikrat. V statistiko spadajo tudi organizatorji domnevnega tankovskega udara leta 2009, ki so bili zaradi neposlušnosti skupaj obsojeni na skupaj 225 let zapora, pa čeprav vojaško bazo Mukrovani v bližini Tbilisija v resnici ni zapustil niti en tank. »Zahodni mediji se nikoli niso spraševali o omenjenem sodnem procesu. Preveč so bili zaposleni z obsodbami nove sedemletne kazni za Mihaila Hodorkovskega. Minute tega milijonarja so dvomno bolj dragocene kot minute neznancev v uniformah,« je Dmitrij Babič, komentator revije Russia Profile, Zahod obtožil dvojnih standardov. Saakašvilija je po paranoičnosti primerjal z njegovim slavnim sonarodnjakom Josipom Visarionovičem Stalinom. Polona Frelih