Moskva – Zastave pred norveškim veleposlaništvom v Moskvi so spuščene na pol droga, prebivalci ruske prestolnice pa pred poslopjem prižigajo sveče in prinašajo cvetje v spomin na 76 žrtev bombnega napada v središču Osla ter strelskega pohoda v poletnem taboru podmladka vladajoče Laburistične stranke. Odgovornost za dvojni napad je prevzel 32-letni norveški ultarnacionalist Anders Behring Breivik, ki je napade za promocijo »kulturnega konservativizma« po lastnih navedbah načrtoval več let in izvedel sam. Še bolj natančno je svoje motive razkril v 1500 strani dolgem manifestu, ki ga je na dan napada objavil na spletu. V njem je obsodil multikulturalizem ter »kulturni in gospodarski marksizem«, ki je po njegovem prepričanju na kolena enkrat že spravil Rusijo.
Od naše dopisnice
V politični deklaraciji z imenom 2083: Evropska deklaracija neodvisnosti, katere avtorstvo še ni potrjeno, je Breivik zapisal, da želi s svojimi dejanji zbuditi Evropo, ki se je na robu propada znašla zaradi »politično korektnih levičarskih politikov ter invazije muslimanov«. Napovedal je borbo proti »kulturi maksističnega multikuturalizma« in islamizmu, kar je mogoče storiti samo z orožjem, s katerim se je po njegovem mogoče oskrbeti s pomočjo ruske mafije. »Kulturni konservativizem« in »patriotizem« je treba negovati od mladih nog, kot dober primer tovrstne vzgoje pa omenja prokremeljsko mladinsko gibanje Naši, ki je znano preprosto kot Putinova mladina. »Našo organizacijo so prvič omenili v takšnem kontekstu in tega ne moremo komentirati. Prav tako ne moremo govoriti o evropski družbi, saj nismo strokovnjaki za evropsko sociologijo,« je bila skopa predstavnica Naših Marija Kislicina.
Po mnenju Breivika idealni politični model ni »nefunkcionalna demokracija množic, kakršno pozna Evropa, pač pa upravljana demokracija, kot jo poznajo v Rusiji,« kjer je bolj znana pod imenom »suverena demokracija« oziroma »demokracija suverena,« kakor jo je krstil njen ideolog Vladislav Surkov. Breivik omenja tudi nekdanjega ruskega predsednika in zdaj premierja Vladimirja Putina, ki ga uvršča med ljudi, s katerimi bi se želel osebno spoznati, saj »daje videz pravičnega politika, ki je sposoben sprejemati odločitve.« Dodaja sicer, »da ga je težko prebrati, zato za zdaj še ni jasno, ali ima potencial postati naš najboljši prijatelj ali najhujši sovražnik.« Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je omenjene besede označil za »zablode norca«, hkrati pa je poudaril, da avtorstvo manifesta še ni potrjeno. Da bi bilo treba Breivikove »blodnje« preprosto prezreti je prepričan tudi voditelj liberalne stranke Jabolko Sergej Mitrohin: »Takšnim akcijam se lahko pripiše kakršnakoli ideologija, v resnici pa gre zgolj za norega človeka. V njegovih dejanjih ne gre iskati političnih motivov. Če bodo njemu podobni videli, da jih družba jemlje resno, potem se bodo lahko odločili za ponovitve podobnih dejanj.«
Odgovor na odrinjenost od politike?
Neodvisni politični analitik Aleksej Muhin ocenjuje, da bodo ruske oblasti v odgovor na norveški masaker pred decembrskimi parlamentarnimi volitvami okrepile pritisk na člane ruskih ultranacionalističnih organizacij, od katerih zato ne pričakuje ponovitve podobnih napadov. Da bodo ruske oblasti po tragediji še bolj pritisnile na njih so prepričani tudi ruski nacionalisti. »To je mogoče sklepati iz reakcij oblasti po vsem svetu,« se je odzval Dmitrij Baharjov, ki vodi ultranacionalistično Slovansko Silo, naslednico prepovedane Slovanske Zveze (SS), kjer so Breivika že uvrstili na »elitni« seznam »belih junakov.« Krivdo za tragedijo so pripisali liberalni migracijski zakonodaji na Norveškem, »ki je ena od tistih skandinavskih držav, ki je po drugi čečenski vojni sprejela številne čečenske radikalce.« Ruska ultranacionalistična srenja že dolgo sodeluje s somišljeniki na Norveškem o čemer priča dejstvo, da se je prav tja po begu iz psihiatrične bolnišnice v Sankt Peterburgu zatekel član Slovanske zveze Vjačeslav Dacik. Kljub prizadevanjem, da bi tam dobil politični azil, so ga pred petimi meseci deportirali nazaj v Rusijo.
Aleksej Baranovski, voditelj organizacije Ruski Verdikt, ki se ukvarja s pravno pomočjo ultranacionalistom v težavah, ne dvomi, da je do norveške tragedije prišlo, ker tamkajšnja skrajna desnica nima možnosti politične participacije, kar velja tudi za Rusijo. Ruske oblasti poziva, naj pred decembrskimi parlamentarnimi volitvami več posluha pokažejo za skrajnodesničarske stranke: »V norveškem parlamentu ni nacionalistov, na Finskem pa je stranka Pravi Finci na letošnjih parlamentarnih volitvah dobila 39 sedežev, kar jim deje besedo v procesu političnega odločanja in zmanjšuje njihovo nezadovoljstvo.« Odvetnik, med čigar strankami je bil tudi nacionalistični par Nikita Tihonov in Jevgenija Hasis, ki je bil aprila obsojen za umor odvetnika Stanislava Markelova in novinarke Anastazije Baburove, se po napadu na Norveškem ne boji še večjega pritiska oblasti, saj so tega po njegovem že zdavnaj pripeljali do skrajnosti.
Če so na ruske oblasti pogostokrat letele obtožbe o simpatiziranju s člani ultranacionalističnih organizacij, so v Rusiji v zadnjih mesecih zaradi umorov imigrantov dejansko obsodili veliko ultranacionalistov. »Na žalost imamo s tem veliko izkušenj,« je spomnil predsednik odbora za mednarodne odnose v Svetu federacij Mihail Margelov. Na tej podlagi je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev norveškim oblastem ponudil pomoč pri preiskavi, vendar se v Oslu na ponudbo še niso odzvali. Tako Medvedjev kot Putin sta na Norveško poslala sožalno brzojavko, solidarnost pa so izrazili tudi na ruskem zunanjem ministrstvu. »Mednarodni odziv na okrutno dejanje bo pomagal okrepiti sodelovanje med državami in civilno družbo pri spopadu s ekstremizmom in kriminalom,« so poudarili v svoji izjavi.
Polona Frelih