Moskva – Ameriški podpredsednik Joseph Biden se je ob robu 45. varnostne konference v Münchnu sešel tudi z gruzinskim predsednikom Mihailom Saakašvilijem. Po srečanju je izjavil, da je članstvo Gruzije v Natu izključno gruzinska notranjepolitična zadeva, kar so v Tbilisiju razumeli kot signal, da so za severnoatlantsko zavezništvo še naprej potencialni kandidati za članstvo. Rusija na vse skupaj ni rekla nič. Verjetno noče prehitro skaliti pozitivnega ozračja, ki trenutno vlada v odnosih med Moskvo in Washingtonom.
Moskva – Zunanji ministri 56 držav članic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) so velik del dvodnevnega zasedanja v Helsinkih namenili avgustovskemu konfliktu v Južni Osetiji in o tem se je razvnela precej burna razprava. Številne članice so se zavzele za razširitev mandata opazovalcev Ovseja tudi na gruzinski separatistični pokrajini Abhazijo in Južno Osetijo, Rusija pa pričakuje preiskavo o tem, zakaj se v Ovseju na dan izbruha konflikta niso odzvali, potem ko so jih opazovalci opozorili, da Gruzija pripravlja napad.
Moskva – V torek je v gruzinskem parlamentu potekalo doslej najburnejše zasedanje parlamentarne komisije, ki preiskuje okoliščine avgustovske vojne na Južnem Kavkazu. Na zasedanju je nastopil nekdanji gruzinski veleposlanik v Rusiji Erosi Kicmarišvili, ki je z izjavo, da je Gruzija z blagoslovom ZDA sprožila vojno v Južni Osetiji, povzročil pravi škandal. Zaradi teh besed je moral z zasedanja zbežati, sicer bi se ga nekateri lotili kar s pestmi. Zdaj mu grozi sodni pregon. Kicmarišvili je bil za veleposlanika v Rusiji imenovan letos, v domovino pa se je vrnil po prekinitvi diplomatskih odnosov med Gruzijo in Rusijo.
Moskva – V Južni Osetiji so zadnji streli odjeknili pred več kot tremi meseci, medijska vojna med Gruzijo in Rusijo pa divja še zdaj. Zdaj Moskva vztraja, da je na pragu nove zmage; zahodni mediji da so vendarle začeli objavljati resnico o avgustovskih dogodkih. Povod za takšno oceno je nedavni članek New York Timesa, ki ugotavlja, da je gruzinska vojska prestolnico Južne Osetije napadla 7. avgusta, ko je s pretirano uporabo sile ogrozila civiliste, ruske mirovnike in mednarodne opazovalce. Pri časniku se sklicujejo na vojaškega opazovalca Ovse.
Moskva – Incidenti, ki se v zadnjih dneh vrstijo ob de facto meji med Južno Osetijo in Gruzijo, dokazujejo, da so razmere na območju petdnevne avgustovske vojne med rusko in gruzinsko vojsko, še naprej napete. To je preizkušnja predvsem za pripadnike opazovalne misije Evropske unije (EUMM), ki so v skladu z mirovnim načrtom pripotovali v Gruzijo 1. oktobra. Pravzaprav je pred resno preizkušnjo kar celotna EU, ki 18. novembra v Ženevi pripravlja mirovno konferenco. Abhazija namreč vztraja, da bo na pogovorih sodelovala le, če jo bodo obravnavali kot samostojno državo.
Moskva – »Streljali so iz težkega orožja in napadi so bili iz minute v minuto bolj siloviti. Tudi drugi dan so streljali brez premora,« je za BBC izjavila Osetinka Tanja Sitnik. Med petdnevno vojno je izgubila sina, ki je izkrvavel na njenih rokah. Njeno pričevanje je eno od številnih, ki jih je med obiskom Južne Osetije zbral britanski novinar Tim Whewell. Na tej poti je nastala radijska oddaja, ki Gruzijo obtožuje vojnih zločinov. Ekipa BBC je bila tudi prva tuja novinarska ekipa, ki se je v Južni Osetiji smela gibati brez omejitev.
Moskva – Na zahtevo ZDA se bodo danes sestali zunanji ministri držav članic Nata, ki bodo obravnavali poslabšanje odnosov z Rusijo, ki je posledica ruskega vojaškega posredovanja na ozemlju Gruzije. Kakor je povedala tiskovna predstavnica zavezništva, bodo ministri izrekli podporo Gruziji in obnovili ponudbo za članstvo. Pozvali bodo tudi k čimprejšnjemu umiku enot z ozemlja Gruzije. ZDA, Britanija, Kanada in večina vzhodnoevropskih članic se po poročanju neimenovanega vira znotraj zavezništva zavzemajo tudi za ostro obsodbo ruskega vojaškega posega, o čemer pa znotraj zavezništva še ni soglasja. Nekatere zahodnoevropske države na čelu s Francijo in Nemčijo namreč podpirajo previdnejši nastop, ki ne bi dodatno prizadel že tako razrahljanih odnosov z Moskvo. V tem taboru naj bi bili po poročanju istega vira tudi Slovenija in Madžarska.
Tbilisi, Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je francoskemu predsedniku Nicholasu Sarkozyju v telefonskem pogovoru zagotovil, da bo Rusija danes okoli poldneva začela umikati svoje čete, nameščene v Gruziji. Kakor so sporočili iz Kremlja, bodo tam ostale mirovne enote, katerih obsega za zdaj ne navajajo. To pri gruzinskem vodstvu že zbuja strah pred časovno neomejeno rusko vojaško navzočnostjo v Gruziji; to dajejo slutiti tudi izjave ruskega vodstva. Francoski predsednik je Moskvo pozval, naj spoštuje določbe mirovnega sporazuma o hitrem in popolnem umiku ruske vojske, saj drugačen razplet lahko resno ogrozi odnose med Rusijo in Evropsko unijo.
