Po klavrnem propadu ruskega plinskega projekta Južni tok, ki bi pripeljal ruski plin v Evropo mimo Ukrajine, je Rusija začrtala Turški oziroma Balkanski tok, prek katerega bi leta 2019 začel teči plin, ki ga bo samo še do tega datuma pošiljala po ukrajinskem sistemu plinovodov. Pripravljenost na sodelovanje so izrazile Turčija, Grčija, Madžarska, Srbija in Makedonija, kjer zaradi tega že čutijo pritiske Bruslja in Washingtona.
Konec tedna se bo iztekel rok, ki ga je Rusija dala Ukrajini, da poravna zamujeno plačilo za plin, sicer ji bo ruski plinski monopolist Gazprom ustavil pošiljke, kar je v preteklosti pripeljalo do motenj dobav plina Evropi, je v sredo na srečanju s ciprskim predsednikom Nikosom Anastasiadesom poudaril ruski predsednik Vladimir Putin. Odločitev ukrajinskih oblasti, da ustavijo dobavo plina na uporni vzhod države, je primerjal kar z »genocidom«.
»Še vedno ni nič močnejšega, kot je pisana beseda,« pravi novinarka Washington Posta Anna Applebaum. In prav zaradi te moči mediji že od nekdaj in povsod še kako dišijo politiki, ki si jih želi na različne načine podjarmiti v svojem boju za oblast. Dopisniki Dela so opisali nevarna razmerja med politiko in mediji v nekaterih evropskih državah.
