Moskva – »Medvedjevu ne bo treba dokazovati svoje liberalnosti, ampak on je prav toliko nacionalist – in to mislim v pozitivnem smislu –, kakor sem sam. Mislim, da bo za naše partnerje enako trd oreh. Je patriot, ki bo v mednarodni skupnosti branil ruske interese.« Tako je nemški kanclerki Angeli Merkel svojega naslednika opisal ruski predsednik Vladimir Putin. Prihodnje ruske zunanjepolitične usmeritve ji je predstavil, še preden se je nemška kanclerka srečala z novoizvoljenim ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom. Kot prva tuja državnica.
Moskva – Ruska prestolnica je po najnovejšem Forbesovem seznamu mesto z največ milijarderji na svetu, s kar 87 superbogataši pa Rusija zaostaja samo še za Združenimi državami. Najbogatejši Rus je aluminijski baron Oleg Deripaska, ki je z 28 milijardami dolarjev s prestola zrinil lastnika nogometnega kluba Chelsea Romana Abramoviča. Ta ima pod palcem 23,5 milijarde dolarjev. Sedeminosemdeset ruskih milijarderjev premore 470 milijard dolarjev. To je dvakrat več kot ruski bruto domači proizvod iz leta 2000, ko se je na oblast povzpel ruski predsednik Vladimir Putin. Prav on je neuradno najbogatejši Rus. Ne le po duši, kot trdi sam, ampak tudi po denarju.
Satirični lutkovni šov Kukli je bil v 90. letih prejšnjega stoletja paradna oddaja takrat neodvisne ruske televizijske postaje NTV. V njem so nastopale lutke tistih, ki so v Rusiji krojili vsakdan. Ekvivalent računalniške animacije v slovenski oddaji Hri-bar je postal simbol desetletja, v katerem je bila svoboda govora v Rusiji neomejena. Na pritisk Kremlja je bila iz oddaje najprej umaknjena lutka predsednika Vladimirja Putina, leta 2002 pa s sporeda še celotna oddaja. NTV je pristal v rokah ruskega plinskega monopolista Gazproma in je zdaj že dolgo vladno trobilo.
Moskva – »Mojega očeta je dal Stalin ubiti leta 1937. Čeprav sem bila tedaj stara komaj pol leta, so me poslali v zapor. Prišla sem, ker ne prenašam represije,« na ploščadi Turgenjeva v Moskvi razlaga upokojenka Nina Sergejevna. S palico, ki ji je v pomoč pri hoji, se je lotila do zob oboroženih pripadnikov posebnih policijskih enot Omon, ki so se s pendreki znašali nad opozicijskimi demonstranti. Prizor simbolizira nemoč ruske opozicije, ki jo je policija razgnala, še preden se je protestni shod, za katerega oblast ni dala dovoljenja, sploh začel. Številni mimoidoči so bili nad nasilnimi prizori zgroženi.
Moskva – Plinski spor med Rusijo in Ukrajino se zaostruje in bi kaj kmalu utegnil prizadeti tudi evropske porabnike, so včeraj sporočili v Kijevu. S tem so se odzvali na potezo ruskega plinskega monopolista, ki je zaradi nerešenega spora glede dolga včeraj ob 18. uri po srednjeevropskem času dobavo plina Ukrajini zmanjšal za še dodatnih 25 odstotkov. Za takšno količino je sosedi dobavo plina zmanjšal že v ponedeljek. Ukrajinska stran vztraja, da iz Rusije že zdaj dobiva kar 35 odstotkov manj plina.
Moskva – »Mi delamo naprej. To nima neposrednega vpliva na našo dejavnost, bi pa utegnilo prestrašiti naše potencialne partnerje,« se je na izbruh afere, povezane z Intereuropinim logističnim centrom Moskva – Čehov, odzval Esad Ajeti, direktor podjetja Intereuropa-East, hčerinskega podjetja Intereurope, d. d. To je bilo pred osmimi leti ustanovljeno zaradi utrditve navzočnosti na ruskem trgu. Intereuropino naložbo v Rusiji je pod drobnogled vzela komisija za preprečevanje korupcije, ki je zaradi domnevnih nepravilnosti o primeru že obvestila tožilstvo. Naložba je vredna 123 milijonov evrov.
Moskva– V največji državi na svetu so v nedeljo izvolili tretjega predsednika. Na ta položaj je bil s prepričljivo večino izvoljen 42-letni Dmitrij Medvedjev, ki je tako postal doslej najmlajši ruski voditelj. Po 99,45 odstotka preštetih glasov ga je podprlo 70,22 odstotka volivcev. Rezultat še vedno nekoliko zaostaja za tistim iz leta 2004, ko je ruskega predsednika Vladimirja Putina podprlo 71,3 odstotka volivcev.
