Moskva – Med požarom, ki je v nedeljo izbruhnil v domu upokojencev v kraju Velje Nikolskoje blizu mesta Tula, približno 250 kilometrov južno od Moskve, je umrlo 29 ljudi, predvsem ostarelih oskrbovancev. Zaradi te tragedije je oživela razprava o izredno slabi požarni varnosti v dotrajanih ruskih državnih ustanovah, v katere kljub naftnemu razcvetu ne vlagajo že desetletja. Že četrti požar je pustošil na dan narodne enotnosti – praznika, ki ga je ruski predsednik Vladimir Putin uvedel pred tremi leti, da bi svetu pokazal enotnost prerojene Rusije.
Včeraj so se temperature v ruski prestolnici prvič spustile pod ničlo, začela pa se je tudi mrzlica pred decembrskimi parlamentarnimi volitvami. Predvolilna kampanja se namreč po ruski volilni zakonodaji 3. novembra lahko preseli tudi v medije. Ker pa ti konec tedna izhajajo v okrnjeni obliki in ker Rusijo zaradi praznikov čaka podaljšani konec tedna, se bo predvolilni boj zares začel šele v torek.
Jutro je turobno. V jesenski Moskvi drugačnih skorajda ni. Na ploščadi pred gledališčem Dubrovka vlada smrtna tišina. Več sto ljudi, zbranih na prizorišču enega najhujših terorističnih napadov v ruski zgodovini, nemo strmi v podobe ubitih talcev. Zaradi nepreglednega števila nageljnov in sveč je stopnišče pred vhodom videti, kot bi bilo prekrito z rdečo preprogo. »Oprostite nam, ker krivcev še vedno nismo kaznovali. Prej ali slej se bo moral vsak soočiti z božjo pravičnostjo,« se iz zvočnika zasliši moški glas. V ozadju igra klasična glasba. Ko v zrak poleti 129 belih balonov – po eden za vsako žrtev –, se množica počasi razide.
Moskva – Nekdanji uslužbenci sovjetske obveščevalne službe KGB, s katerimi se je po prihodu na oblast obdal ruski predsednik Vladimir Putin, so med iztekanjem njegovega mandata čedalje bolj nervozni. Pravzaprav se v krogu ruske politične in gospodarske elite, ki jo povečini sestavljajo nekdanji obveščevalci, t. i. čekisti, že bije srdita vojna za politični vpliv in gospodarske privilegije tudi po predsedniških volitvah leta 2008, na katerih Putin ne more več kandidirati. Prav ta javnosti prikrita vojna po mnenju analitikov tudi najbolj ogroža mirni prenos oblasti v Rusiji.
Moskva – Moskovsko sodišče je ruskega množičnega morilca Aleksandra Pičuškina v ponedeljek obsodilo na dosmrtno ječo. Tako se je končal mesec in pol dolgi sodni proces, ki je bil odprt za javnost in je v Rusiji pritegnil izjemno pozornost. Na milijone ljudi je namreč pred televizijskimi zasloni dan za dnem prežalo na nove podrobnosti prave ruske srhljivke. »Morilec s šahovnico« oziroma »manijak iz Bitcevskega parka«, kakor so Pičuškina poimenovali mediji, je z grozljivimi izjavami vsak dan polnil naslovnice časopisov in bil predmet razprav tako laičnih kot strokovnih omizij.
Moskva – »Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi pošilja opazovalce samo na volitve v države vzhodno od Dunaja, čeprav so tudi na volitvah v državah zahodno od Dunaja številne kršitve,« je v intervjuju za Interfax izjavil ruski veleposlanik pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi Aleksej Borodavkin. Nezadovoljstvo Rusije z Ovsejem je znana zgodba, tokrat pa je Moskva naredila še korak naprej. Skupaj z drugimi državami nekdanje Sovjetske zveze je izdelala predlog reform organizacije, ki naj bi ga obravnavali na vrhunskem zasedanju konec novembra. Torej še pred ruskimi parlamentarnimi volitvami, na katere pa opazovalci Ovseja še niso bili povabljeni.
Moskva – »Pokazati hočemo, da so odnosi med velikima sosedama veliko boljši, kakor jih prikazuje svetovni tisk,« je pred zasedanjem Evropske unije in Rusije, ki se danes začenja v mestu Mafra, kakih 40 kilometrov od Lizbone, napovedal portugalski minister za evropske zadeve Manuel Lobo Antunes. V Bruslju zbuja upanje na uravnotežen dialog z Rusijo predvsem nadavno sprejeta reformna pogodba, na ruski strani pa sprememba oblasti na Poljskem, ki z vetom že leto dni preprečuje začetek pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju z Rusijo.
