Moskva – Na štiridnevnem obisku v Rusiji je pakistanski predsednik Asif Ali Zardari. To je njegov prvi obisk v tujini po smrti Osame bin Ladna, ki so ga posebne ameriške enote v začetku meseca ubile v pakistanskem mestu Abotabad, zato je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev posvetil veliko pozornost predvsem grožnji mednarodnega terorizma. Sogovornika sta se zavezala, da se bosta »največjega zla 21. stoletja«, kakor se je izrazil Medvedjev, lotila s skupnimi močmi. Zardari, ki ga je usmrtitev bin Ladna spravila v precejšnjo zadrego, je kazal precej več zanimanja za pogovore o dvostranskih odnosih.
Moskva – Rusija in Gruzija sta pretrgali diplomatske odnose po petdnevni vojni v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji, zaradi katere je Gruzija izgubila nadzor ne le nad Južno Osetijo, ampak tudi nad svojo drugo separatistično pokrajino Abhazijo. Tako je bila kar ob petino svojega ozemlja. Pred izbruhom vojne so obtičali tudi rusko-gruzinski pogovori o vstopu Rusije v Svetovno trgovinsko organizacijo, za kar se ruski pogajalci prizadevajo že 17 let. Pred mesecem dni sta sprti strani obnovili pogajanja, ki potekajo pod pokroviteljstvom Švice, in sodeč po neuradnih informacijah so se vendarle premaknila z mrtve točke. Tretji krog gruzinsko-ruskih pogajanj naj bi stekel že konec maja, kar pomeni, da utegne Rusija še letos vstopiti v edino mednarodno organizacijo, ki uravnava pravila mednarodnega trgovanja.
Moskva – V ruskem glavnem mestu bo 28. maja prva dovoljena parada istospolno usmerjenih, za kar je zaslužna odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, ki je razsodilo, da so bile vse prejšnje prepovedi nezakonite. Kljub pomembni zmagi ruskih gejevskih aktivistov tudi letošnji shod verjetno ne bo minil brez incidentov. Ruska pravoslavna cerkev je napovedala svoje demonstracije, »na katerih bodo izrazili upravičeno jezo in zdravje Moskovčanov obvarovali pred zadušljivim smogom spolne razvratnosti«, kot se je sočno izrazil Vsevolod Čaplin, ki pri Ruski pravoslavni cerkvi vodi oddelek za cerkev in družbo.
Moskva Iz zadnjih nastopov domnevnih ruskih predsedniških kandidatov, sedanjega predsednika Dmitrija Medvedjeva in premiera Vladimirja Putina so strokovnjaki izluščili dve različni viziji prihodnosti Rusije. Program Medvedjeva je bolj liberalen in se zavzema za radikalno politično, družbeno in gospodarsko modernizacijo, Putinov pa bolj konservativen in v ospredje postavlja socialno državo ter zavrača potrebe po političnih reformah in gospodarskem liberalizmu. V ruski strokovni javnosti se postavlja vprašanje, katera vizija bo prevladala in ali bo do tega vendarle pripeljala zdrava javna razprava med letošnjimi parlamentarnimi in predsedniškimi volitvami prihodnje leto. Večina skeptično napoveduje, da bo odločitev padla v zakulisju.
Moskva – V Rusiji sta v zadnjem času odmevali dve ugrabitvi otrok bogatih staršev, zaradi katerih se je pod drobnogledom znašlo vprašanje osebne varnosti v družinah milijarderjev s prestižne moskovske Rubljovke. »Ugrabitve v naši državi imajo izjemno kaotičen, vendar zelo brutalen značaj. Ni naključje, da veliko naših bogatašev svoje otroke pošlje v tujino,« je o vse bolj skrb vzbujajočem dogajanju povedal kriminalni psiholog Mihail Vinogradov. Po besedah Julije Ponomarjove, podpredsednice varnostnega podjetja Alfa-Inform group, za osebno varnost največ denarja namenjajo bogataši v Moskvi, Nižnem Novgorodu in Sočiju, manj pa v Sankt Peterburgu in bolj oddaljenih ruskih pokrajinah.
Moskva – Rusko vodstvo se je na usmrtitev voditelja teroristične organizacije Al Kaida Osame bin Ladna odzvalo s hvalospevi Združenih držav Amerike, hkrati pa ni pozabilo omeniti dolge ruske bitke z islamskimi skrajneži na Severnem Kavkazu. »Zadnji uspeh posebnih ameriških enot ima globalen pomen, tako kot ga ima tudi uspeh posebnih ruskih enot na Severnem Kavkazu,« so poudarili v ruskem zunanjem ministrstvu. V luči ruskih izkušenj so se na smrt »prvega svetovnega terorista« odzvali tudi v Kremlju: »Rusija je ena od prvih držav, ki se je srečala z grožnjo globalnega terorizma, in žal zelo dobro ve, kaj pomeni Al Kaida.« Zunanjepolitični komentator dnevnika Kommersant Sergej Strokan ne dvomi, da poskuša rusko vodstvo z omenjenim odzivom opravičiti svoje protiteroristične operacije na Severnem Kavkazu.
Moskva – Načelnik generalštaba ruskih oboroženih sil Nikolaj Makarov se v Bruslju udeležuje dvodnevnega zasedanja sveta Nato-Rusija, ki je namenjeno odpravi nesoglasij glede postavitve skupnega evropskega protiraketnega ščita. O temi, ki je že dolgo glavni kamen spotike v odnosih med Moskvo in Washingtonom, so se zunanji ministri Nata in Rusije pogovarjali že na aprilskem srečanju v Berlinu, ki pa ni prineslo večjega napredka, zato je le malo verjetno, da bodo »celovito skupno analizo prihodnjega sodelovanja glede protiraketne obrambe« uskladili že do prihodnjega zasedanja obrambnih ministrov Nata in Rusije, ki bo 9. junija v Bruslju«, kot je po berlinskem srečanju optimistično napovedal ruski veleposlanik pri Natu in glavni ruski pogajalec za protiraketni ščit Dmitrij Rogozin. Še bolj zaradi torkovega dogovora med ZDA in Romunijo, ki bo postala prva evropska država z objektom za prestrezanje raket.
Moskva – V Rusiji umori borcev za človekove pravice in kritičnih novinarjev le redko dobijo sodni epilog, zato je obsodba dveh ruskih ultranacionalistov za umor odvetnika Stanislava Markelova in novinarke Anastazije Baburove pravo presenečenje. Obsojena vztrajata, da sta zgolj grešna kozla, češ da varnostnim službam ni uspelo najti pravih morilcev. Da je porota razsodbo sprejela pod pritiski, pravijo tudi tisti porotniki, ki so od procesa odstopili. Brez zapletov ni šlo niti ob koncu sodnega procesa, ko je sodnik prvo različico obsodbe označil za nejasno, zato so morali sestaviti novo.