Moskva – Rusko vodstvo se je na usmrtitev voditelja teroristične organizacije Al Kaida Osame bin Ladna odzvalo s hvalospevi Združenih držav Amerike, hkrati pa ni pozabilo omeniti dolge ruske bitke z islamskimi skrajneži na Severnem Kavkazu. »Zadnji uspeh posebnih ameriških enot ima globalen pomen, tako kot ga ima tudi uspeh posebnih ruskih enot na Severnem Kavkazu,« so poudarili v ruskem zunanjem ministrstvu. V luči ruskih izkušenj so se na smrt »prvega svetovnega terorista« odzvali tudi v Kremlju: »Rusija je ena od prvih držav, ki se je srečala z grožnjo globalnega terorizma, in žal zelo dobro ve, kaj pomeni Al Kaida.« Zunanjepolitični komentator dnevnika Kommersant Sergej Strokan ne dvomi, da poskuša rusko vodstvo z omenjenim odzivom opravičiti svoje protiteroristične operacije na Severnem Kavkazu.
Od naše dopisnice
V zadnjem času so ruske varnostne službe v Čečeniji »odstranile« kar dva odposlanca Al Kaide, in sicer državljana Saudske Arabije, znanega kot Moganedov, nekaj dni pozneje pa še njegovega naslednika, turškega državljana Dogerja Sevdeta. Marca lani je bil v protiteroristični operaciji ubit eden najbolj priljubljenih severnokavkaških islamističnih voditeljev Said Burjatski oziroma Aleksander Tihomirov, ki se je spreobrnil v islam v najstniških letih in je zainteresirane pripravljal na samomorilske napade. Zdaj so vse sile usmerili v lov za »kavkaškim bin Ladnom«, kakor v Rusiji imenujejo samooklicanega emirja Kavkaškega emirata Dokuja Umarova. Odstranjevanje karizmatičnih voditeljev je še vedno osnovna taktika ruskih varnostnih služb na Severnem Kavkazu, ki pa se ni obnesla, meni glavni urednik spletnega portala Kavkaški vozel Grigorij Švedov. Poleg Čečenije, Dagestana in Ingušetije je zdaj prizorišče terorističnih napadov tudi doslej razmeroma mirna ruska republika Kabardino-Balkarija, v začetku leta pa je napad pretresel tudi moskovsko letališče Domodedovo.
Neučinkovito, nehumano in nelegitimno
»V zadnjem letu so ubili kar precej najbolj znanih voditeljev, vendar se vedno pojavijo novi. Ubiješ enega, na njegovo mesto pa pride več drugih. Ne gre samo za neučinkovito, ampak tudi nehumano taktiko. Če gledamo skozi oči pravozaščitnikov, je to tudi nelegitimno. Treba bi jih bilo zajeti, jim soditi, ne pa jih kratko malo ubijati. Strategija splakovanja teroristov v stranišča, kakor se je izrazil Putin, je izčrpana. Potrebne so nove metode, ki bodo vključevale tudi podporo prebivalstvu,« je bil kritičen v nedavnem pogovoru za Delo. Zavzel se je za legitimizacijo tistih vahabitov, ki so pripravljeni živeti v skladu z zakoni Ruske federacije in v rokah ne nosijo orožja, kakršni so po njegovem v večini, pa tudi za amnestijo upornikov in njihovo socializacijo.
Na podlagi ruskega neuspeha v boju proti terorizmu strokovnjaki ocenjujejo, da tudi bin Ladnova smrt ne bo zmanjšala grožnje globalnega terorizma. »Tako pri Al Kaidi kakor pri terorističnih skupinah na Severnem Kavkazu ne gre za vertikalno strukturo, ampak široko razpredeno mrežo, zato zaradi smrti enega voditelja napadov ne bo konec,« poudarja Aleksej Malašenko, strokovnjak za terorizem pri moskovski ustanovi Carnegie. »Zavedamo se, da se teroristi učijo z vsako novo operacijo in vsaka naslednja je bolj kompleksna. Ne smemo se slepiti, da se bodo po likvidaciji glavnega voditelja stvari obrnile na bolje,« je pred pretiranim optimizmom posvaril vodja varnostnega odbora ruske dume Vladimir Vasilijev. Aleksander Golc, zunanjepolitični komentator internetnega časopisa Ježednevni žurnal opozarja, da se utegne grožnja terorizma kratkoročno celo okrepiti, »saj bodo hoteli njegovi privrženci za vsako ceno maščevati njegovo smrt ali pripraviti napad v njegov spomin.«
Očitki zaradi dvojnih meril
Ruski komentatorji niso pozabili omeniti dvoličnosti mednarodne skupnosti, ki ostro kritizira ravnanje ruskih varnostnih služb na Severnem Kavkazu, na primerljivo ameriško ravnanje pa se odziva z javnimi pohvalami. »Kakor kaže, ni hotel nihče slišati, kaj bi imel povedati bin Laden,« je bil sarkastičen ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin. Na državnem Prvem kanalu so spomnili, da vojni v Iraku in Afganistanu še nista končani ter da so Združene države Amerike bin Ladna podpirale, ko se je v Afganistanu boril proti sovjetskim vojakom. Ameriško vpletenost v desetletno sovjetsko-afganistansko vojno so primerjali kar s trenutno operacijo zveze Nato v Libiji, ki jo Rusija iz dneva v dan ostreje kritizira.
Polona Frelih