Moskva – V Rusiji zagnano razpravljajo o vstajah v arabskem svetu, predvsem v Libiji, s katero je Rusija v zadnjih mesecih sklenila cvetoče energetske in orožarske posle. Strokovnjaki se povečini strinjajo, da kaže vrenje delno pripisati notranjemu nezadovoljstvu zaradi revščine, brezposelnosti ter zastarele in skorumpirane elite, hkrati pa dodajajo, da gotovo ni šlo brez zunanje spodbude. Celo v strokovnih krogih postaja vse bolj priljubljena teorija o ameriški zaroti, ki se utegne z Bližnjega vzhoda kmalu preseliti na postsovjetsko prostranstvo in celo v samo Rusijo. Ruski strokovnjaki svarijo ZDA pred vojaškim posredovanjem v Libiji in poudarjajo, da je treba najti rešitev v okviru varnostnega sveta Združenih narodov, zavzemajo pa se tudi za aktivnejšo vlogo Arabske lige kot alternative zahodnemu vmešavanju.
Moskva – Ruska varnostna služba FSB je v sredini februarja za območje protiteroristične operacije razglasila tudi pretežno muslimansko rusko republiko Kabardino-Balkarijo, ki so jo zaradi naravnih lepot nekoč imenovali kar severnokavkaška Speča lepotica. Skupaj s Karačajo-Čerkezijo in Adigejo so jo v strokovnih krogih označevali za območje »spečega konflikta«, saj so od tam le redko prihajala poročila o terorističnih napadih. Zdaj je Kabardino-Balkarija po številu terorističnih napadov že prehitela Čečenijo in je postala tretja najbolj nevarna republika nemirnega Severnega Kavkaza, pred katero sta le še Dagestan in Ingušetija. V republiki z 900.000 prebivalci se je število terorističnih napadov lani povečalo kar za petkrat, je s statistiko postregel notranji minister Rašid Nurgalijev.
Moskva – Rusija je bila ena najtesnejših zaveznic libijskega voditelja Moamerja Gadafija, zato je v tej severnoafriški državi sklepala cvetoče orožarske in energetske posle. Gadafijeva beduinska karavana se je v Moskvi zadnjič mudila pred tremi leti. V rusko prestolnico je Gadafi prispel skorajda s takšnim pompom kakor v Beograd leta 1989, ko je med zasedanjem gibanja neuvrščenih prebival v razkošnem beduinskem šotoru; tega je med obiskom v Rusiji razpel kar za kremeljskim obzidjem. Zdaj je tudi rusko vodstvo ostro obsodilo nasilje nad civilisti, skupaj z drugimi stalnimi članicami varnostnega sveta Združenih narodov pa je proti Libiji uvedlo embargo na prodajo orožja, zaradi česar utegne ruska orožarska industrija izgubiti kar štiri milijarde dolarjev prihodkov.
Moskva – V Čečeniji, pretežno muslimanski ruski republiki na Severnem Kavkazu, kjer je Rusija s tamkajšnjimi separatisti v zadnjem desetletju bila kar dve krvavi vojni, doživljajo islamski preporod v pravem pomenu besede. V prestolnici Grozni, ki je med vojnama postala mesto ruševin, je poleg novih stanovanjskih naselij zrasla največja mošeja v Evropi, zdaj pa so tam za javne uslužbence sprejeli še muslimanski oblačilni kod. Borci za človekove pravice vztrajajo, da gre za kršenje ruske ustave, po kateri je Rusija sekularna država.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je izrazil zaskrbljenost nad ljudskimi vstajami v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, češ da utegnejo na oblast pripeljati islamske skrajneže, kar lahko dolgoročno ogrozi celo rusko stabilnost. Na drugi strani energetski analitiki ocenjujejo, da bodo nemiri pozitivno vplivali na rusko energetsko industrijo, ki bo lahko zaradi izgube dobaviteljev v Severni Afriki nase še bolj privezala evropske porabnike, zaradi višjih cen nafte in zemeljskega plina pa ji bo ostalo več sredstev za odkrivanje novih nahajališč.
Moskva – V Bruslju bo danes skupno zasedanje evropske komisije in ruske vlade s premierom Vladimirjem Putinom na čelu. Na zasedanju bodo obdelali vse pomembnejše teme v odnosih med strateškima partnericama, od energetskih tem do novega partnerstva za modernizacijo. »Veselim se plodnega dialoga s premierom Putinom in njegovo vlado. Poglobljenost naših pogovorov bo znova razkrila soodvisnost Rusije in EU ter dokazala, da težave rešujemo z odkritim pogovorom,« je predsednik evropske komisije José Manuel Barroso povedal pred doslej največjim srečanjem evropske komisije in ruske vlade. Tovrstna srečanja sicer potekajo že od leta 1997, zadnje pa je bilo pred dvema letoma v Moskvi.
Moskva – Evropski parlament je v četrtek sprejel resolucijo, v kateri je ostro kritiziral vladavino prava v Rusiji. Ne glede na to so se na ruskem zunanjem ministrstvu odzvali z besedami, »da je v Strasbourgu prevladala zdrava pamet.« Prvotna verzija besedila, za katero so se zavzemali evropski Zeleni ter Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo, je namreč govorila tudi o sankcijah proti vodilnim ruskim predstavnikom, med njimi tudi proti premieru Vladimirju Putinu, ki se bo prihodnji teden v Bruslju sestal s predstavniki evropske komisije. Proti temu so nastopili socialdemokrati, preko katerih so ruski predstavniki po pisanju Kommersanta dosegli svoje, v to pa naj bi vložili kar precej naporov. V podobni resoluciji bo evropski parlament menda že aprila podal oceno ruskega volilnega sistema, prvi korak v tej smeri pa bo marčevski seminar v Moskvi, na katerem bodo sodelovali tudi evropski poslanci.
Moskva – Ruska opozicija na demonstracijah že vrsto let opozarja na represivno politiko ruskega premiera Vladimirja Putina, zdaj pa bi se ta po njihovi zaslugi skorajda znašel celo na sodišču. Proti najvplivnejšemu ruskemu politiku so tožbo zaradi klevetanja vložili ustanovitelji nove opozicijske Stranke narodne svobode, ki namerava na junijskem kongresu izbrati skupnega predsedniškega kandidata pred predsedniškimi volitvami prihodnje leto. Povod za tožbo je bil lanski Putinov pogovor z državljani, v katerem je Borisa Nemcova, Vladimirja Milova in Vladimirja Rižkova obtožil, da so okradli državo. Sodnica Tatjana Adamova je tožbo zavrnila brez razlage in dodala, da bo več povedala prihodnji teden.
