Od naše dopisnice

Moskva – V ruskem glavnem mestu je bilo že osmo zasedanje slovensko-ruske medvladne komisije za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje. V sklepnem dokumentu so izrazili namero o uresničitvi kar 31 skupnih projektov v energetiki, informacijskih tehnologijah, inovacijah in znanstvenem raziskovanju. Slovenska stran o konkretnih imenih in projektih ni hotela govoriti, na ruski strani pa so bili neobičajno zgovorni. Slovensko delegacijo je vodil zunanji minister Samuel Žbogar, rusko pa minister za komunikacije in množične medije Igor Ščjogoljev, ki je razkril, »da je kar 11 projektov povezanih z realizacijo plinovoda Južni tok in ustanovitvijo skupnega podjetja«. Samuel Žbogar je poudaril, da h krepitvi strateškega partnerstva spodbujajo visoki obiski, kot je bil obisk slovenskega predsednika Danila Türka v Rusiji novembra lani ter srečanje med slovenskim premierom Borutom Pahorjem in ruskim premierom Vladimirjem Putinom novembra 2009 v Moskvi.

Najvplivnejši ruski politik bo Ljubljano obiskal predvidoma 22. marca, kar bo tudi njegov prvi uradni obisk v Sloveniji, kjer se je leta 2000 prvič srečal z nekdanjim ameriškim predsednikom Georgeom W. Bushem. Na pogovorih med Putinom in Pahorjem bo največ pozornosti deležen prav Južni tok, o katerem sta sporazum o sodelovanju pri gradnji in uporabi podpisala že med srečanjem v Moskvi. »Slovenija in Ruska federacija sta se že dogovorili o poteku Južnega toka čez Slovenijo. Kar sledi zdaj, je izpeljava tega dogovora in konkretni memorandum o sodelovanju med Gazpromom in slovenskimi podjetji. Pogovori o tem potekajo in mislim, da jih bo nekaj podpisanih ob robu obiska predsednika ruske vlade v Sloveniji. Danes smo govorili o številnih možnostih, ki jih Južni tok prinaša za slovensko gospodarstvo,« je povedal Žbogar na tiskovni konferenci.

O tem, ali bo plinovod dejansko tekel skozi Slovenijo, se še niso dokončno odločili, saj je treba počakati na študijo izvedljivosti. Ščjogoljev je poudaril, »da bo Slovenija z realizacijo projekta Južni tok postala ena ključnih držav za transport ruskega plina na Balkanu in v celotni Evropi. Projekt je za obe državi zelo pomemben, zato glavno pozornost namenjamo gradnji plinovoda in drugim z njim povezanim projektom«. Omenil je še možnost sodelovanja pri mali energetiki, hidroenergiji, proizvodnji in prodaji nafte ter njenih derivatov med Petrolom in Gazprom-Neftom, ki sodeluje s srbskim podjetjem Nis. Po besedah Ščjogoljeva se Petrol in Gazprom-Neft že dogovarjata o skupnih projektih na Balkanu, s čimer je ruski minister hočeš nočeš prekršil dogovor, da o konkretnih imenih podjetij in projektov ter njihovi vrednosti ne bodo govorili, dokler pogodbe ne bodo podpisane in ga je v pogovoru za STA omenil direktor direktorata za gospodarsko diplomacijo na zunanjem ministrstvu Vladimir Gašparič. Večkrat se zgodi ravno obratno – ruska stran molči do konca, slovenski pogajalci pa zadeve obešajo na veliki zvon že, ko so pogajanja šele na začetku.

Polona Frelih

𝕏   Facebook   Telegram   Viber