Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Skorajda ne mine dan, da iz ene od pretežno muslimanskih republik na Severnem Kavkazu ne bi poročali o novih terorističnih napadih, ki naraščajo premosorazmerno s številom protiterorističnih operacij ruskih varnostnih sil ter lokalne prokremeljske vojske in policije. Da med obema procesoma obstaja povezava je dokazal sobotni samomorilski napad v Dagestanu, v katerem je bilo ranjenih 13 policistov in prav toliko civilistov. Eksplozija je odjeknila, ko se je samomorilski napadalec v glavnem mestu Mahačkali poskušal prebiti na območje, kjer je potekala protiteroristična operacija, a so mu varnostne službe prekrižale načrte. V zadnji protiteroristični akciji v Dagestanu so bili ubiti štirje domnevni islamski skrajneži, o žrtvah medsebojnih obračunov pa poročajo tudi iz Čečenije in Ingušetije.
Moskva – Večmilijonski ruski prestolnici že 18 let z železno roko vlada župan Juri Lužkov, ki je zaradi svoje odločnosti in brezkompromisnosti med Moskovčani znan preprosto kot car oziroma šef. Skupaj s soprogo Jeleno Baturino, najbogatejšo Rusinjo in tretjo najbogatejšo Zemljanko, poleg tega obvladuje tudi večino mestnih nepremičnin, bank in drugega bogastva. Nad prvi moskovski par so se v začetku septembra zgrnili črni oblaki, ki so posledica županovih kritik na račun ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva. V Kremlju so odločeni, da je napočil čas za njegovo slovo, premier Vladimir Putin pa je kot kaže drugačnega mnenja. Težko pričakovani epilog zgodbe bo zgovorna lekcija o razporeditvi moči znotraj vladajočega tandema, hkrati pa vpogled v mehanizme, ki krojijo rusko politiko.
Moskva – »Rusija in Nato sta na dobri poti, da utrdita svoje odnose,« je generalni sektretar severnoatlantskega zavezništva Anders Fogh Rasmussen poudaril na sredinem zasedanju sveta Nato-Rusija, ki je pred osmimi leti nastal kot osrednji forum za reševanje odprtih vprašanj med Vzhodom in Zahodom. Pereča tema je bila tudi morebitna prodaja naprednih ruskih protiraketnih sistemov S-300 Iranu, kar je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev pomenljivo prepovedal prav na dan, ko je v New Yorku potekalo zasedanje 28-članskega varnostnega zavezništva. Njegova poteza dokazuje, da je po ameriški zavori glede širitve Nata na rusko dvorišče, vsaj del ruske politike pripravljen podpreti ne le zavezniška prizadevanja v Afganistanu, pač pa tudi v Iranu.
Moskva – V armenski prestolnici Erevan poteka dvodnevni vrh Organizacije dogovora o kolektivni varnosti (ODKV), ki je nekakšen ruski odgovor na zvezo Nato, s katerim si Moskva prizadeva ohraniti vodilno vlogo na postsovjetskem prostranstvu. To ji za zdaj odlično uspeva in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je z armenskim vodstvom še pred uradnim začetkom vrha sklenil dogovor o podaljšanju najemne pogodbe za nekdanje sovjetsko vojaško oporišče do leta 2044. Tako bo Rusija le še okrepila vojaško navzočnost na Južnem Kavkazu, koridorju za strateške plinovode in naftovode, po katerih kaspijski plin in nafta tečeta na Zahod.
Moskva – Predsednika Rusije in Pakistana, držav, ki z Afganistanom zgodovinsko nista imeli najbolj rožnatih odnosov, sta afganistanskemu predsedniku Hamidu Karzaiju zagotovila odločno podporo v boju proti terorizmu. Zavezo sta izrekla na štiristranskem vrhu v Sočiju, ki se ga je poleg ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, pakistanskega predsednika Asifa Alija Zardarija in Karzaija udeležil še predsednik Tadžikistana Emomali Rahmonov. Rusijo še zdaj pekli boleč umik Rdeče armade iz Afganistana, kjer je padlo od 14.000 do 15.000 sovjetskih vojakov, zato na »pokopališče imperijev« ne namerava poslati svojih vojakov, iz t. i. velike igre, ki sta jo v 19. stoletju začela britanski in ruski imperij, pa se tudi ne namerava umakniti. V regiji si spet prizadeva za vodilno vlogo.
Moskva – Proti ruskemu glavnemu mestu se s severozahoda pomika ciklon, ki s seboj prinaša dež, točo in veter z močjo 20 metrov na sekundo, napovedujejo meteorologi. Po hudi vročini in strupenem smogu se prestolnici torej obetajo še silovita neurja, ki so v noči na ponedeljek že divjala na severozahodu Rusije. Brez elektrike je ostalo 90.000 ljudi, podrta drevesa pa so povzročala zamude v cestnem in železniškem prometu. Strokovnjaki opozarjajo, da Rusija na neurja prav tako ni pripravljena, kot ni bila na ekstremne temperature, zaradi katerih v državi še zdaj divjajo gozdni požari.
Moskva – Rusija je manj kot teden dni po drugi obletnici začetka vojne v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji sporočila, da je tam in v drugi gruzinski uporni pokrajini Abhaziji namestila sisteme zračne obrambe. Napoved je sprožila ostre obsodbe gruzinske strani, v Washingtonu pa so se odzvali precej zadržano: »Po naših informacijah je Rusija v Abhaziji že pred dvema letoma namestila napredne protiraketne sisteme S-300, ali so temu dodali nove, še preverjamo.«
Moskva – V Rusiji se še naprej spopadajo z gozdnimi požari, najbolj skrb vzbujajoče informacije pa prihajajo iz regije Brjansk na zahodu države, ki je radioaktivno onesnažena še iz časov černobilske jedrske katastrofe. Ker je tudi tam gorelo, bi se radioaktivni delci ob močnem vetru lahko razširili celo do Moskve in držav vzhodne Evrope, opozarja starosta ruskega ekološkega gibanja Aleksej Jablokov.