Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
»Na tem svetu ni ničesar, kar ne bi imelo svojega prelomnega trenutka,« je Henri Cartier-Bresson, legendarni francoski fotograf in utemeljitelj modernega fotožurnalizma, zapisal v predgovoru k zbirki fotografij, ki so leta 1952 izšle tako pod naslovom Prelomni trenutek (The Decisive Moment) kot Ukradene podobe (Images à la Sauvette). Naslovnico je ilustriral njegov prijatelj Henri Matisse, le eden v vrsti velikih umetnikov in mislecev, ki jih je fotografski mojster ujel na svojo leico.
Moskva – Dva dni po najhujšem terorističnem napadu v Moskvi v zadnjih šestih letih, v katerem je umrlo 39 ljudi, več kot 70 pa je bilo ranjenih, je počilo še v Dagestanu, največji ruski republiki na Severnem Kavkazu. V napadu dveh samomorilskih napadalcev v mestu Kizljar je bilo ubitih 12 ljudi, 23 je ranjenih. Med žrtvami je devet policistov, med katere se je pritihotapil domnevni napadalec v policijski uniformi, zato ni več nobenega dvoma, da so tarča »teroristične vojne« predvsem uslužbenci in poslopja varnostnih služb. Rusiji je vojno napovedal razvpiti čečenski poveljnik Doku Umarov, ki je včeraj na neuradni separatistični spletni strani Kavkazcenter prevzel odgovornost za ponedeljkov napad in še enkrat zagrozil z novimi napadi.
Moskva – V Rusiji je bil včeraj dan žalovanja za žrtvami terorističnega napada, ki je po najnovejših podatkih zahteval 39 življenj, 71 ljudi pa je bilo ranjenih, od teh jih je pet še vedno v kritičnem stanju. Zastave po vsej državi so spustili na pol droga, televizijske postaje niso predvajale zabavnega programa, Moskovčani pa so na postaji podzemne železnice, na katerih sta včeraj odjeknili eksploziji samomorilskih napadalk, prinašali cvetje in prižigali sveče.
Moskva – Po šestletnem premoru sta na moskovski podzemni železnici, ki jo vsak dan uporablja skoraj devet milijonov ljudi in je najbolj prometna na svetu, odjeknili dve eksploziji. Prva ob 8. uri zjutraj po lokalnem času na postaji Lubjanka, ki je v bližini nekdanjega zapora sovjetske tajne službe KGB in nedaleč od Kremlja, druga pol ure pozneje na postaji Park Kulturi, ki je v jutranjih urah med najbolj prometnimi. V napadu samomorilskih napadalk, opasanih z dvema do štirimi kilogrami eksploziva, je bilo ubitih 38 ljudi, ranjenih pa sto. To je bil udarec v samo srce Rusije.
Moskva– Postaja podzemne železnice Lubjanka je nasproti razvpitega zapora sovjetske tajne službe KGB, predhodnice današnjega FSB, in nedaleč od Kremlja, zato je sporočilo včerajšnjega terorističnega napada toliko bolj jasno. To je bil napad na rusko oblast in tajno službo FSB, ki jo človekoljubne organizacije obtožujejo kratenja človekovih pravic na Severnem Kavkazu. Odgovornost za napad so na spletu prevzeli čečenski separatisti, na njihovo spletno stran pa že ves dan prihajajo čestitke za grozljivo dejanje. Ne glede na to je bilo danes na moskovskih ulicah slišati predvsem kritike na račun ruskih oblasti.
Moskva – Ameriški predsednik Barack Obama in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev bosta 8. aprila v Pragi podpisala nov sporazum o omejevanju jedrske oborožitve, ki bo nadomestil zgodovinski Start I. Ta je Rusijo in ZDA zavezoval k zmanjšanju števila jedrskih konic na 6000, nosilcev jedrskega orožja pa na 1600 kosov. Tokratni dogovor omejuje število jedrskih konic na 1550, kar pomeni, da gre za 30-odstotno zmanjšanje. Toda vrag se, kot vedno, skriva v podrobnostih.
Moskva – Ruska opozicija se vse bolj krepi in na njihovih protestih se vsakič zbere veliko ljudi. Stopnjuje se tudi pritisk na vidne člane liberalne opozicije, ki jih z videoposnetki poskušajo prikazati kot nemoralne in izprijene. Ruski strokovnjaki sicer dvomijo, da je umazana spletna kampanja delo ruske tajne službe FSB, ki so ji lani pripisali vpletenost v podobni zgodbi z ameriškim in britanskim diplomatom.
Moskva – Ukrajinski premier Mikola Azarov je pripotoval na prvi uradni obisk v Moskvi, kjer se je najprej srečal z vodstvom plinskega monopolista Gazproma, nato pa še z ruskim premierjem Vladimirjem Putinom. Njegov glavni cilj je bil doseči, da bi Rusija v zameno za lastništvo v ukrajinskem sistemu plinovodov Ukrajini za tretjino znižala ceno za ruski plin, kar pa se je izkazalo za račun brez krčmarja. Rusija po poročanju Kommersanta v zameno za nižjo ceno pričakuje precej več, denimo sodelovanje pri gradnji objekta za izdelavo jedrskega goriva v Ukrajini, vrnitev zasežene ruske lastnine ter izboljšanje dostopa ruskih podjetij na ukrajinsko tržišče. »Nič ne bomo zahtevali. Šlo bo za normalne pogovore,« je navedbe vodilnega ruskega medija zavrnil Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.
Moskva – Iz diplomatskih krogov v Združenih narodih je pricurljala informacija, da sta Rusija in Kitajska v Teheranu že v začetku marca uprizorili skupno demaršo, s katero sta pritisnili na Iran, naj sprejme ponudbo Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) o plemenitenju urana v Rusiji in Franciji. Ker ruska in kitajska diplomacija menda nista bili uspešni, naj bi se ti državi vse bolj nagibali k sankcijam, o katerih naj bi se stalne članice varnostnega sveta OZN začele pogajati že ta teden. Novica je marsikoga presenetila, saj sta se Moskva in Peking doslej ostro upirala sprejetju ostrejših ukrepov proti Teheranu, ki ga na Zahodu obtožujejo, da pod pretvezo civilnega jedrskega programa razvija atomsko bombo, do katere bi se lahko po nekaterih ocenah dokopal že v roku enega leta.