Moskva – Ruska duma je včeraj podpisala sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in pomoči gruzinskima separatističnima pokrajinama Južni Osetiji in Abhaziji, katerih samostojnost je priznala 26. avgusta in kjer bo do preklica ostalo 7200 ruskih vojakov. Tovrstna vpletenost na južnem Kavkazu pa utegne Rusijo drago stati. Trenutek ruske nepozornosti namreč utegnejo izrabiti tisti, ki si v ruskih republikah na severnem Kavkazu prizadevajo za samostojnost. Da se nekaj v tej smeri že dogaja, dokazujejo vse pogostejši napadi upornikov v Čečeniji, Dagestanu in Ingušetiji, kjer je najhuje, saj skorajda ne mine dan brez napada na predstavnike proruskih oblasti.
Nad reko Gizeldon v dolini Dargavs, ki leži v ruski republiki Severni Osetiji, se dviga meglica. Že sicer skrivnostno Mrtvo mesto, največja nekropola na Kavkazu, je zaradi tega videti še bolj zlovešče. Sveto mesto iz 17. stoletja obdaja s snegom pobeljeno gorovje, v njem pa je zbran velik del zgodovine starodavnega kavkaškega ljudstva. »Osetinci smo veliko pobrali od skitov. Ti so umrle pokopavali skupaj z njihovimi konji in tudi mi smo naše umrle moške pokopavali tako, da smo k njim pripeljali njihove konje. Ti so umrle potem ponesli v posmrtno življenje,« glede prastare osetinske tradicije pove svetlolasa vodička Katja.
Vladikavkaz – V Severno Osetijo se je prve mesece po strahovitem terorističnem napadu v Beslanu, v katerem je umrlo 330 ljudi, med njimi kar 177 otrok, zgrinjala pomoč z vsega sveta. Zdaj je mednarodna skupnost na Severno Osetijo dejansko pozabila in ena redkih, ki na tem področju še deluje, je Anica Mikuš Kos iz slovenske Filantropije. S programom psihosocialne pomoči deluje tudi v sosednji Ingušetiji, od koder je prišlo 32 napadalcev šole v Beslanu, sosedi pa se postrani gledata tudi zaradi zgodovinskih zamer. »Tudi če rečemo, da so velike zamere, da so se dogajale hude stvari, so v vsaki državi ljudje, ki imajo zdrav razum. Niso vsi ljudje zasvojeni s sovražnostjo,« pojasni Kosova glede delovanja v dveh nasprotnih taborih.
