Moskva – Oblast v Tbilisiju je sporočila, da sta dve ruski bojni letali v ponedeljek zvečer kršili gruzijski zračni prostor. Eno od letal je menda na vas Citelubani, kakih 70 kilometrov severno od prestolnice, odvrglo tudi 700-kilogramsko bombo, ki pa k sreči ni eksplodirala. Gruzija se pri tem sklicuje na podatke svojih radarjev, na katerih so menda zaznali dve letali tipa Su-24, ki sta prileteli iz Rusije in se po napadu po isti poti tudi vrnili.
Moskva – V Rusiji so se z zaskrbljenostjo odzvali na namig, da Združene države Amerike ne bodo obnovile sporazuma Start 1 iz leta 1991, ki se izteče konec leta 2009 in predvideva zmanjšanje števila jedrskih raket dolgega dosega za najmanj tretjino. Da si Washington zaradi globalne vojne proti terorizmu tega ne more privoščiti, je izjavil general James Cartwright na senatnem zaslišanju o kandidaturi za namestnika načelnika generalštaba ameriške vojske. V Moskvi izražajo bojazen, da ZDA snujejo jedrski napad in da se zato nočejo odreči protiraketnemu ščitu, s katerim bi zavrnile morebitni protinapad.
Moskva – Rusija je v sredo zavrnila ponudbo zveze Nato o pogajanjih glede svoje odločitve o razglasitvi moratorija na sporazum o konvencionalnem orožju. Zatrdili so še, da bodo iz sporazuma dokončno izstopili, če ga do decembra ne bodo ratificirale vse članice Nata. Še raje bi Rusija videla, da bi začeli na začetku in bi zaradi spremenjenih razmer na stari celini sestavili nov sporazum. »To lahko storimo na dva načina: dopolnjeni sporazum lahko začnemo spreminjati, potem ko ga bodo ratificirale vse podpisnice, ali pa takoj začnemo pogajanja o novem,« je sporočil Jevgenij Bužinski, visoki predstavnik ruskega obrambnega ministrstva.
Moskva – Ruski mediji so se v odzivih na dvodnevno srečanje med ruskim in ameriškim predsednikom Vladimirjem Putinom in Georgem Bushem osredotočili predvsem na analize najnovejšega Putinovega predloga o skupni uporabi radarja Voronež na jugozahodu Rusije in izgradnjo centrov za izmenjavo informacij o raketnih izstrelkih v Moskvi in Bruslju. S sedeža Nata so že sporočili, da so predlog pripravljeni obravnavati na naslednjem srečanju sveta Nato-Rusija, Bushev svetovalec Stephen Headley pa je izjavil, da utegne postati sodelovanje na področju protiraketne obrambe, eden pomembnejših elementov strateškega partnerstva med ZDA in Rusijo.
Moskva – Ameriški predsednik George Bush bo na družinskem posestvu Bushevih v Kennebunkportu v ameriški zvezni državi Maine v nedeljo in ponedeljek gostil ruskega predsednika Vladimirja Putina, sploh prvega tujega politika, ki mu je odprl vrata v intimni svet domovanja nad Atlantikom, kjer se ob redkih prostih dnevih sprošča z ribolovom. »Ameriška stran je izbrala sijajno lokacijo: neformalni pogovori dveh voditeljev bodo potekali v mirnem in prijetnem okolju«, je bil nad izbiro kraja sestanka navdušen Putinov svetovalec za zunanjo politiko Sergej Prihodko. Hkrati je dal vedeti, da je to za zdaj edina svetla točka bližnjih pogovorov.
Moskva – Včerajšnja izjava ameriškega obrambnega ministra Roberta Gatesa, da ZDA ne bodo opustile postavitve protiraketnega ščita v vzhodni Evropi in ga nadomestile s skupnim ameriško-ruskim v Azerbajdžanu, ki ga je v zameno ponudila Moskva, je v ruski prestolnici za zdaj ostala brez odziva. Presenetljivo ta tema ni prišla na dan niti med kratkim petkovim srečanjem novega ruskega obrambnega ministra Anatolija Serdjukova in njegovega ameriškega kolega. »Pošteno bom povedal, bil sem presenečen. Kratko malo ne vem, kako naj si to razlagam,« je v Bruslju, kjer se je udeležil dvodnevnega zasedanja Nata, komentiral Gates.
Moskva – Ruski predsednik Vladimir Putin je v enem redkih intervjujev za tuje medije še zaostril rusko stališče do ameriških načrtov za postavitev raketnih sistemov na Poljskem in radarja na Češkem. Združenim državam Amerike je namreč zagrozil, da bo Rusija na postavitev protiraketnega ščita v vzhodni Evropi odgovorila tako, da bo svoje rakete usmerila na tarče v Evropi. S to grožnjo je napetost med ZDA in Rusijo, ki se stopnjuje vse od ostrega Putinovega nastopa na februarski varnostni konferenci v Münchnu, dosegla vrelišče. Na večurni pogovor in večerjo s Putinom je morala peščica uglednih novinarjev iz nič manj uglednih časopisnih hiš osmih industrijsko najbolj razvitih držav (G8) čakati kar dve uri.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v četrtkovem kremeljskem nagovoru članom obeh domov parlamenta, zadnjem v svojem drugem mandatu, še zaostril retoriko hladne vojne, s katero je mednarodno skupnost presenetil med februarskim nastopom na münchenski varnostni konferenci. Takrat je ostro kritiziral ameriški unilateralizem in napovedal, da bo Rusija odgovorila na protiraketni ščit, ki ga nameravajo Združene države postaviti na Poljskem in Češkem.
