Od naše dopisnice

V Moskvi so ponudbo iz Bruslja zavrnili, ker se stališče Nata do sporazuma iz leta 1999 ni spremenilo niti za las. V severnoatlantskem zavezništvu namreč še vedno vztrajajo, da mora Rusija najprej umakniti svoje enote iz moldavske Pridnestrske republike in Abhazije ter Južne Osetije v Gruziji; tega pa ruske oblasti, ki trdijo, da gre za mirovne enote, ne nameravajo storiti. V Moskvi so neomajni in če Nato ne bo popustil, bodo decembra izstopili iz sporazuma, ki omejuje obseg konvencionalnega orožja in enot in je tudi podlaga za nadzor nad ruskimi vojaškimi zmogljivostmi.

Ne glede na to je strah pred krepitvijo ruske vojske in orožja na evropskih mejah odveč, zagotavljajo v Moskvi in pojasnjujejo, da o tem za zdaj ne razmišljajo, saj niso ogroženi. Za zdaj! »Razglasitev moratorija na sporazum o konvencionalnem orožju ne pomeni, da bomo okrepili svoje enote na zahodni meji. To se nam ne zdi potrebno. Prav tako ne nameravamo namestiti raket kratkega in srednjega dosega v enklavi Kaliningrad,« je najhujše strahove zaradi nedavne ruske poteze miril Bužinski.

Nedavno je z raketami, usmerjenimi proti Evropi, grozil predsednik Vladimir Putin, pred dnevi pa je bilo iz Rusije slišati tudi napovedi o namestitvi raketnega sistema triumph S-400 okoli Moskve. Pomenljivo je, da so ta sistem preizkusili le dan pred razlagasitvijo moratorija na sporazum o konvencionalnem orožju.

Na ruskem obrambnem ministrstvu so poleg tega pozvali k začetku pogajanj o novi, predvsem pa poenostavljeni pogodbi o zmanjšanju količine jedrskega orožja. Pogodba o skrčenju strateškega orožja Start 1, ki sta jo leta 1991 podpisala nekdanji ameriški in sovjetski predsednik George Bush starejši in Mihail Gorbačov, se bo namreč iztekla decembra leta 2009. Skupno izjavo o zmanjšanju količine jedrskega orožja na minimum sta na nedavnem vrhu med Bushem in Putinom v Kennebunkportu že podpisala ameriška zunanja ministrica Condoleezza Rice in ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

Čeprav je Rusija nekoliko omilila retoriko, ki je postajala vse bolj podobna tisti iz hladne vojne, še naprej skrbi za ohranjanje duha minulih časov. Denimo z bombniki tupoljev Tu-95, ki so se včeraj nevarno približali britanskemu zračnemu prostoru. Britansko kraljevo letalstvo je zagnalo vik in krik, poveljnik ruskih letalskih sil Aleksander Zelin pa je zanikal, da je šlo za izzivanje, povezano z britansko odločitvijo o izgonu štirih ruskih diplomatov. Bombnik tupoljev Tu-95, znan tudi kot »medved«, je ruski ekvivalent ameriških bombnikov B-52 in je nekakšna ikona hladne vojne. Takrat so jih izdelovali, da bi iz njih spuščali jedrske konice, zdaj pa so jih preuredili v izvidniška letala.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber