Moskva – Na današnji dan pred natanko pol stoletja je ruski kozmonavt Jurij Gagarin kot prvi človek poletel v vesolje in v vesoljskem plovilu Vostok 1 v 108 minutah obletel naš planet. V spomin na zgodovinski dogodek v Rusiji že vrsto let praznujejo dan kozmonavta, ki je letos še posebno slovesen. Počastili so ga po vsem svetu, tudi v Sloveniji, kjer je v novem Ruskem centru znanosti in kulture v Ljubljani na ogled razstava »Gagarin – Nebo je črno, zemlja je modra«, ki so jo pripravili pri Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT).
Moskva – Vršilec dolžnosti moldavskega predsednika Mihaj Gimpu je 24. junija na lastno pest sprejel odlok, s katerim je 28. junij razglasil za dan spomina na sovjetsko okupacijo, zahteval pa je tudi umik ruske »okupacijske« vojske z ozemlja moldavske separatistične Pridnestrske republike. Odločitvi nasprotujejo celo tri stranke iz njegovega Zavezništva za evropsko povezovanje, v kateri poleg predsednikove liberalne stranke sodelujejo še liberalni demokrati, demokratska stranka in Naša Moldavija. Gimpuja so pozvali, naj odlok prekliče, a je to možnost že zavrnil, zato vladajoči koaliciji grozi razpad. Opozicijska komunistična stranka je vložila pritožbo na ustavno sodišče.
Moskva – V Rusiji ni videti konca polemikam, povezanim s sovjetskim diktatorjem Josipom Visarionovičem Stalinom, ki je po najbolj zadržanih ocenah pomoril deset milijonov sodržavljanov, državo pa pahnil v desetletja režimskega terorja. Za zadnjo je poskrbela moskovska mestna oblast, ki je sklenila, da bodo ob 65. obletnici dneva zmage nad fašizmom poleg parade pripravili še informacijske točke in plakate, ki bodo slavili Stalinove medvojne dosežke. Javnomnenjske ankete so pokazale, da njihovo odločitev podpira le 12 odstotkov državljanov.
Moskva – Minilo je 130 let od rojstva Josipa Visarionoviča Stalina, sovjetskega diktatorja gruzinskega rodu, čigar zapuščina še zdaj buri duhove. Po zadnji javnomnenjski raziskavi vseruskega centra za javno mnenje Vciom, ki so jo decembra opravili v 42 ruskih regijah, ga 37 odstotkov Rusov smatra za pozitivno zgodovinsko osebnost, za manj kot tretjino vprašanih pa je njegova vloga negativna. »Ne zaupam nikomur, niti sebi ne,« je njegov izrek, ki je pripeljal do poboja več milijonov sodržavljanov, državo pa je pahnil v desetletja režimskega terorja.
Moskva – Evropski spletni portal Euobserver.com je pred ruskim dnevom spomina na žrtve politične represije, ki se jim v Rusiji poklonijo 30. oktobra, objavil članek z naslovom Nova proruska kampanja prihaja v evropske prestolnice. V njem so zapisali, da hoče ruska državna tiskovna agencija Ria Novosti izboljšati podobo sovjetskega diktatorja Josipa V. Stalina in poskuša za to nalogo pridobiti eno od desetih najboljših bruseljskih oglaševalskih podjetij.
Moskva – Nekdanji sovjetski disident in politični zapornik, zdaj pa publicist Aleksander Podrabinek, se zaradi groženj s smrtjo skriva že več kot teden dni, pred njegovim domov v Moskvi pa vsak dan potekajo demonstracije pripadnikov mladinskega gibanja Naši, ki jih zaradi tesnih vezi z rusko politično elito imenujejo kar Putinova mladina. Njeni člani so s svojimi precej neokusnimi akcijami v preteklosti že večkrat nadlegovali ruske opozicijske politike, tokrat pa so se prvič spravili tudi na novinarja. V nemilosti se je znašel zaradi odprtega pisma sovjetskim vojnim veteranom, v katerem ostro kritizira sovjetski režim.
Polona Frelih, Moskva
Moskva – Na poslopju osrednjega muzeja ruskih oboroženih sil na ploščadi Suvarova v središču Moskve visi napis Slava zaščitnikom domovine in prav tam se je približno 300 pripadnikov ruske skrajne desnice poklonilo spominu ruskih vojakov, ubitih v Čečeniji. Povečini zakriti pripadniki Gibanja proti ilegalnim migracijam in Slovanske zveze so z desnico, dvignjeno v zrak, vzklikali »Slava Rusiji« in »Slava našim herojem« ter gesla proti tujim priseljencem. Četudi so oblasti dovoljenje izdale samo za 150 udeležencev in četudi je bilo na shodu slišati tudi pozive k odstopu ruskega premiera Vladimirja Putina, je minil brez incidentov.
Moskva – Na ruski tiskovni agenciji Ria Novosti so ta teden novinarjem razdelili DVD-je in debelo knjigo z naslovom Lakota v Sovjetski zvezi: 1930–1934. V njej ruski zgodovinarji dokazujejo, da velika lakota v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja ni bila genocid nad Ukrajinci, ampak posledica prisilne Stalinove kolektivizacije in politika razrednega boja, zaradi katerega so bogati kmetje oziroma kulaki po vsej Sovjetski zvezi avtomatično postali sovražniki komunističnega režima.
